Slovenija pripravlja novo dolgoročno strategijo razvoja kmetijstva in prehranskega sistema. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je na Kongresu prihodnosti podeželja 2026 predstavila dokument Vizija “Naše kmetijstvo in hrana v 2040”, ki naj bi določil smer razvoja slovenskega agroživilskega sektorja v prihodnjih desetletjih.
Dokument je trenutno v medresorskem usklajevanju, po njegovem sprejetju pa naj bi sledil akcijski načrt z natančnimi ukrepi in investicijami. Cilj strategije je oblikovati kmetijsko-prehranski sistem, ki bo bolj odporen na podnebne in gospodarske šoke, hkrati pa konkurenčen na evropskem trgu.
Nova organizacija prehranske verige
Eden ključnih ukrepov, ki jih predvideva strategija, je vzpostavitev tako imenovanih regijskih prehranskih verig. Gre za model, ki naj bi bolje povezal pridelovalce, predelovalce, logistične centre in javne ustanove, kot so šole, vrtci in bolnišnice.
Ministrstvo želi s tem vzpostaviti digitalno podprt sistem, ki bi omogočal bolj organizirano oskrbo z lokalno hrano. Po ocenah ministrstva so dobavne poti v Sloveniji danes pogosto razdrobljene, zaradi česar lokalni pridelovalci težje dostopajo do večjih kupcev. V novem modelu naj bi imeli pomembno vlogo tudi kmetijske zadruge, ki lahko povezujejo manjše kmetije in organizirajo skupne dobavne verige.
Več lokalne hrane v javnih zavodih
Eden od konkretnih ciljev sistema regijskih prehranskih verig je povečati delež lokalne hrane v javnih ustanovah. Po načrtih ministrstva naj bi javni zavodi dolgoročno dosegli vsaj 30-odstotni delež lokalnega odkupa hrane.
Tak pristop naj bi imel več učinkov hkrati. Poleg večje stabilnosti za domače pridelovalce bi se lahko zmanjšali tudi logistični stroški, transportne poti in količina zavržene hrane. Ob tem bi se povečala tudi sledljivost živil in kakovost prehrane v javnih ustanovah.
Nizka samooskrba je dolgoročni izziv
Eden ključnih razlogov za pripravo strategije je relativno nizka stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji. Država je pri številnih kategorijah hrane močno odvisna od uvoza. Povečanje lokalne proizvodnje in bolj organizirana distribucija hrane naj bi zato okrepila prehransko varnost države in zmanjšala ranljivost ob motnjah na mednarodnih trgih.
Strategija predvideva tudi več vlaganj v tehnologije v kmetijstvu, razvoj predelave hrane ter večjo učinkovitost javnega naročanja v prehranski verigi.
Preberite več:
Kongres prihodnosti podeželja, ki ga organizira Zadružna zveza Slovenije, je bil namenjen širši razpravi o prihodnosti slovenskega agroživilskega sektorja. Udeleženci so razpravljali tudi o izzivih evropske kmetijske politike po letu 2027 ter o makroekonomskih trendih, ki vplivajo na kmetijstvo. Po ocenah ministrstva bo dolgoročni razvoj sektorja odvisen predvsem od večje organiziranosti prehranske verige, tehnološkega razvoja ter sodelovanja med kmeti, zadružnimi organizacijami in državo.
