Vlada je konec izdala Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki prinaša celovitejšo ureditev varstva pred hrupom. Spremembe niso revolucionarne, a so pomembne, saj pojasnjujejo dosedanje določbe, jasno zajemajo tri mednarodna letališča in odpravijo vračajoče se nejasnosti o heliportih v okviru bolnišnic. Mednje sodita mariborsko in brniško ter portoroško letališče, medtem ko uredba izrecno ne ureja nujnih pristankov za medicino ali policijo. To je glavno sporočilo nove uredbe, ki poskuša ujeti ravnotežje med gospodarskimi aktivnostmi in pravico ljudi do miru in zdravja.
Toda uredba o hrupu ni le besedilo v uradnem listu. Hrup dela, prometa in letalstva je del našega vsakdana in znanstvene študije kažejo, da je njegov vpliv veliko širši, kot si morda mislimo.
Zakaj je hrup pomembna tema tudi iz zdravstvenega vidika?
Hrup ni samo nadležna spremljevalka mestnega življenja ali industrijskih con, saj velja v medicini za resen okoljski dejavnik tveganja. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da izpostavljenost nevarnim ravnem hrupa prispeva k večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni, stres, motnje spanja in celo kognitivne motnje pri otrocih.
Po podatkih EEA (Evropske okoljske agencije) je več kot 20 % Evropejcev izpostavljenih nezdravim ravnem hrupa zaradi prometa in okolja, kar pomeni, da vsak peti državljan EU živi v okolju, kjer hrup presega priporočene varne meje.
Več deset milijonov ljudi zaradi hrupa doživlja stresne situacije, slabši spanec in celo poslabšanje zdravja, pri čemer to ni omejeno samo na industrijske cone ali letališča tudi prometne ceste in železniške proge prispevajo k kontinuiranemu ozadnemu hrupu, ki ga pogosto niti ne opazimo zavestno.
Hrup na delovnem mestu
Posebno poglavje pa je hrup na delovnem mestu. Po evropski direktivi o varnosti in zdravju pri delu mora delodajalec prepoznati in oceniti tveganje, ki ga povzroča hrup, ter ukrepati, če ga odkrije. Določena so že jasna pravila:
- Delovni ambient ne sme preseči 87 dB(A) kot dnevne ali tedenske izpostavljenosti, tudi če delavec uporablja zaščito za sluh.
- Alarmnantna raven je 80 dB(A) – to pomeni, da mora delodajalec začeti ukrepati.
- Zgornja akcijska meja je 85 dB(A), nad katero mora biti uporaba osebne zaščite obvezna.
Ti podatki veljajo kot del Direktive 2003/10/EC, ki jo morajo vse države članice prenesti v svojo nacionalno zakonodajo. Delodajalci morajo izvesti ocene tveganj, merjenja in po potrebi organizirati usposabljanja delavcev, zagotoviti zaščitno opremo in tehnične ukrepe (npr. zvočno izolacijo, zmanjšanje izpostavljenosti).
Podatki iz Francije kažejo, da je skoraj 7 % delavcev izpostavljenih nevarnim nivojem hrupa nad 85 dB(A) več kot 20 ur na teden. To so ravni, ki lahko povzročijo trajne posledice za sluh. Še dodatnih približno 25 % delavcev je izpostavljenih “manj nevarnim”, a še vedno motečim nivojem hrupa.
To pa pomeni, da dan, ko se vrneš domov z ringljanjem v ušesih ali glavobolom po dolgem dnevu v tovarni, ni zgolj nelagodje — predstavlja dejansko zdravstveno tveganje, ki ga zakonodaja poskuša nasloviti.
Kaj prinaša nova uredba o hrupu v Sloveniji?
Slovenska Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sicer večinoma sistem utrjuje in pojasnjuje, a to ne pomeni, da je nepomembna. V ospredju so:
- jasnejša določitev mejnih vrednosti za različne vire hrupa,
- vključitev mednarodnih letališč v kontekst meritev,
- odprava nejasnosti glede heliportov pri urgentnih službah, kar doslej ni bilo povsem definirano.
Pomembno je tudi, da uredba vključuje prekinitveni člen za obstoječe industrijske vire hrupa, ki so v bližini stanovanjskih območij že od leta 2010, kar pomeni, da se jih upošteva drugače kot nove vire, a zavedanje o njihovem vplivu ostaja.
V praksi to pomeni, da bodo morala podjetja in lokalne skupnosti natančneje meriti in poročati o hrupnih emisijah. Monitoring ni več le formalnost – rezultati se predložijo Agenciji za okolje, ki ima vpogled v to, ali določeni viri presežejo predpisane meje.
Hrup je več kot neudobje
Čeprav uredba govori o tehničnih mejnih vrednostih, je končni namen jasen: zmanjšati negativne učinke hrupa na zdravje prebivalcev in delavcev. Po podatkih Evropske okoljske agencije hrup iz prometa, industrije in drugih virov vpliva na kakovost življenja več deset milijonov Evropejcev, ki poročajo o kroničnem stresu in motnjah spanja.
Preberite več:
Takšna poročila kažejo, da hrup ni le “neprijetno piskanje ali ropot”. V kombinaciji z dolgoletno izpostavljenostjo lahko vodi do bolezni srca, povečane utrujenosti, zmanjšane koncentracije in celo do zmanjšanja delovne učinkovitosti.
