Ministrstvo za naravne vire in prostor je javno objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za železniško povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana z Ljubljano. Gre za prvi formalni korak k projektu, o katerem se govori že več let. Tokrat so na mizi konkretne variantne rešitve in jasen prometni koncept.
Načrtovana je nova enotirna, elektrificirana proga za potniški promet z možnostjo obratovanja tudi za tovorne vlake. Ciljna hitrost na odprti progi je najmanj 130 kilometrov na uro za potniške vlake in 100 kilometrov na uro za tovorne kompozicije. Predviden je taktni prevoz na 30 minut, v posamezni smeri pa 15 minut, kar pomeni vključitev povezave v sistem primestnega železniškega prometa.
Pet izvedljivih variant
Prostor je razdeljen na tri odseke, znotraj katerih so oblikovane izvedljive kombinacije. Skupaj je opredeljenih pet variant, ki se razlikujejo po dolžini in poteku.
| Varianta | Dolžina proge v km |
| A | 23,7 |
| B | 21,9 |
| C | 23,9 |
| D | 22,1 |
| E | 27,8 |
Najkrajša je varianta B z 21,9 kilometra, najdaljša varianta E z 27,8 kilometra. Razlike niso zanemarljive, saj vsak kilometer dodatne trase pomeni višje investicijske stroške in več posegov v prostor.
Na zahodnem delu se posamezne rešitve navezujejo na gorenjsko progo, na vzhodu pa nekatere različice predvidevajo povezavo s kamniško progo. Ena izmed rešitev poteka ob avtocestnem koridorju mimo Vodic in Skaručne ter se priključi na postajo Ljubljana Vižmarje.
Na območju letališča je zaradi varnostnih in prostorskih omejitev predvidena ena sama rešitev. Trasa bo večinoma potekala v pokritem vkopu ob severnem robu pozidave in se nato približala potniškemu terminalu.
Prometni učinek za regijo
Projekt je umeščen v širši kontekst nadgradnje gorenjske in kamniške proge. Za dosego načrtovanega takta bo potrebna tudi dvotirnost na odseku Kranj–Naklo. Brez tega bo zmogljivost obstoječega omrežja omejena.
Ljubljanska regija se sooča s konstatnimi prometnimi obremenitvami, zlasti v jutranjih in popoldanskih konicah. Dnevne migracije med Ljubljano, Kranjem, Kamnikom in okoliškimi občinami ustvarjajo velik pritisk na avtocestni križ. Nova železniška povezava bi prevzela del te obremenitve in hkrati zagotovila neposreden dostop do letališča brez avtomobila.
Poleg potniškega prometa obstaja tudi možnost tovornega prometa, kar bi lahko dvignilo logistično vlogo letališča v prihodnje. Čeprav je osnovni namen povezava potniškega terminala z mestom, infrastruktura dopušča tudi širšo uporabo.
Prostorski in investicijski izzivi
Trasa na posameznih odsekih vključuje viadukte, predore in pokrite vkope. Predvidene so tudi deviacijske rešitve državnih in občinskih cest ter izvennivojska križanja. Obseg objektov bo odvisen od izbrane variante. Postopek je še v začetni fazi. Pobuda služi kot podlaga za pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora in pripomb javnosti. Šele po analizi vseh strokovnih podlag bo izdelana študija variant in izbrana najprimernejša rešitev.
Preberite več:
Projekt ima potencialno velik vpliv na razvoj severnega dela ljubljanske regije in na konkurenčnost letališča. Časovnica do dejanske gradnje pa bo dolga, saj gre za infrastrukturni projekt državnega pomena z zahtevnimi postopki umeščanja v prostor. Če/ko bo projekt izpeljan, bo Ljubljana dobila neposredno železniško povezavo z letališčem, kakršno imajo številna evropska mesta.
