Članice Evropske unije so potrdile nov, 19. sveženj sankcij proti Rusiji, med katerimi je tudi popolna prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Prepoved bo začela veljati 1. januarja 2027. Ta ukrep je del prizadevanj EU za zaostritev sankcij zaradi ruske agresije na Ukrajino in zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije.
Nova sankcija predvideva postopno ukinitev uvoza ruskega LNG v EU. Za dogovore na podlagi kratkoročnih pogodb bo omogočeno šestmesečno prehodno obdobje, ki se začne z uveljavitvijo sankcij. Po 1. januarju 2027 pa bo uvoz LNG iz Rusije na podlagi dolgoročnih pogodb popolnoma prepovedan.
Poleg tega potekajo v EU zakonodajni postopki za morebitno prepoved uvoza vseh ruskih plinov, vključno s tistimi, ki pritekajo po plinovodih. Evropski parlament in Svet EU naj bi o tem začela pogajanja kmalu, pri čemer si parlament prizadeva za začetek prepovedi že v letu 2027, medtem ko Svet predlaga začetek leta 2028.
Ostale sankcije za omejitev ruskih energetskih tokov
Sveženj sankcij vključuje tudi izključitev ruskih naftnih velikanov Rosneft in Gazprom Neft iz trgovine z nafto in plinom v EU. Ukrepi so namenjeni preprečevanju dobave in trgovanja z rusko surovo nafto ter njenim produktom.
Da bi zajezila izogibanje sankcijam glede izvoza ruske nafte v tretje države, je EU na seznam sankcioniranih ladij vključila še dodatnih 117 plovil t. i. “flote v senci”, s čimer je skupna številka takih ladij narasla na 557. Poleg ladij so sankcije usmerjene tudi proti 45 podjetjem, ki pomagajo pri obhodu sankcij, od katerih ima 17 sedež v tujini, predvsem na Kitajskem in v Indiji.
Paket sankcij uvaja tudi stroge omejitve gibanja ruskih diplomatov in njihovega osebja v državah članicah EU. Od 25. januarja 2026 bodo morali ruski diplomati za potovanja izven države gostiteljice vsaj 24 ur prej obvestiti ciljno in tranzitne države, kar bo omogočilo dodatno kontrolo in možnost zavrnitve vstopa.
Države članice pa tudi lahko zahtevajo posebna dovoljenja za vstop in tranzit diplomatov v primeru dvomov glede njihovega namena.
Sveženj sankcij je bil potrjen pred zasedanjem Evropskega sveta v Bruslju, kjer se je srečal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Namen sankcij je dodatno oslabiti rusko vojno ekonomijo ter podpreti Ukrajino v njenem odporu proti agresiji.
Preberite več:
Ta ukrep predstavlja znatno stopnjo zaostritve evropske energetske politike in je korak bližje popolni energetski neodvisnosti Evrope od ruskih virov.
