Vlada je potrdila predlog novele zakona o cestninjenju, ki za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone uvaja pristojbino za zunanje stroške zaradi onesnaževanja zraka in hrupa. Po ocenah upravljavca avtocest bo nova dajatev v državni proračun letno prinesla okoli 27,6 milijona evrov.
Kot so po seji sporočili z vlade, gre za prenos dela evropske zakonodaje v slovenski pravni red. Novela sledi določbam direktive Evropske unije o eurovinjetah, ki državam članicam nalaga, da v sistem cestninjenja vključijo tudi stroške, povezane z vplivi prometa na okolje in zdravje ljudi.
Uskladitev z evropsko direktivo
Z uvedbo pristojbine Slovenija izpolnjuje obveznosti iz evropske direktive, ki določa zaračunavanje zunanjih stroškov tovornim vozilom zaradi emisij onesnaževal in hrupa, ki nastajata pri cestnem prometu. Države članice morajo tovrstno dajatev uvesti najpozneje do 25. marca 2026, zato novela predstavlja pravočasno prilagoditev zakonodajnega okvira.
Pristojbina bo obračunana poleg že obstoječe infrastrukturne cestnine. Upravljavec cestninskih cest, družba Dars, jo bo pobiral v imenu in za račun države, sredstva pa se bodo stekala neposredno v državni proračun.
Prihodki namenjeni prometu in okolju
Po pojasnilih vlade se bodo prihodki od nove pristojbine uporabljali skladno z evropsko direktivo. Namenjeni bodo ukrepom za izboljšanje prometnega sistema, zmanjševanje negativnih vplivov prometa na okolje ter razvoju prometne infrastrukture.
Sredstva za izvajanje teh ukrepov bodo načrtovana v finančnem načrtu ministrstva za infrastrukturo. Vlada ob tem poudarja, da pristojbina ne predstavlja zgolj dodatne obremenitve, temveč tudi finančni vir za nadaljnje izboljšave prometne in okoljske politike.
Polovica sredstev za prevoznike
Pomembna novost predlagane novele je razdelitev zbranih sredstev. Po predlogu bo vsako leto 50 odstotkov prihodkov iz pristojbine namenjenih nepovratnim finančnim spodbudam za avtoprevozniški sektor.
Preostali del prihodkov bo namenjen izvajanju ukrepov v pristojnosti upravljavca cestninskih cest, drugih upravljavcev državnih cest ter upravljavca javne železniške infrastrukture. S tem želi vlada zagotoviti uravnoteženo porazdelitev sredstev med cestni in železniški promet ter podpreti prehod v bolj trajnostne oblike mobilnosti.
Predlog novele zakona o cestninjenju bo zdaj obravnaval državni zbor. Če bo novela sprejeta, bo nova pristojbina začela veljati v zakonsko določenem roku, skladno z evropskimi zahtevami.
Preberite več:
Na vladi poudarjajo, da je cilj sprememb dolgoročno zmanjševanje okoljskih obremenitev prometa in hkrati zagotavljanje stabilnega financiranja prometne infrastrukture. Ob tem napovedujejo, da bodo podrobnosti izvajanja, vključno z višino pristojbine in načinom obračuna, določene v podzakonskih aktih.
En odgovor
Logika direktive je jasna: kdor onesnažuje, naj plača. Problem je izvedba. 27,6 milijona evrov letno zveni veliko, dokler ne izračunaš, koliko tovornjakov dnevno prečka Slovenijo. Če polovica gre nazaj prevoznikom kot subvencija, ostane dobrih 13 milijonov za ceste in železnico. Za primerjavo: sama sanacija stare cevi Karavank stane več kot 200 milijonov. Torej nova pristojbina pokrije morda en mesec investicijskega zaostanka. Načelo onesnaževalec plača je pravilno, ampak realne številke kažejo, da gre bolj za simbolično uskladitev z Brusljem kot za resno financiranje zelene infrastrukture. Za pravo spremembo bi rabili red velikosti več, pa tega noben ne bo predlagal pred volitvami.