Vlada je na seji potrdila predlog novelirane različice Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki uvaja povsem nov pristop k razvoju slovenskih regij. Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba z zakonom ne želijo več le urejati porazdelitve sredstev, temveč vpeljati model, ki regijam omogoča več avtonomije, pospešeno gospodarsko rast in razbremenitev osrednje vloge Ljubljane v korist ostalih delov države.
Predlog novele zakona, ki je bil pripravljen na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, širi pristojnosti razvojnih regij in uvaja večjo vlogo regij pri načrtovanju lastnih razvojnih strategij. Do zdaj veljavni Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja iz leta 2011 (imenovan tudi ZSRR-2) je temeljni dokument, ki opredeljuje cilje regionalnega razvoja, mehanizme usklajevanja države in lokalnih skupnosti ter ureditev regijskih spodbud.
Novela želi preseči model, kjer je bil regionalni razvoj pogosto centraliziran, torej usmerjen iz osrednjih institucij, in ga nadgraditi z modelom, kjer regije same odločajo o svojih strateških projektih v skladu s svojimi potenciali in prioritetami. Tak pristop naj bi prispeval k bolj uravnoteženemu razvoju regij in zmanjšanju razlik med razvitimi in manj razvitimi deli države.
Več samostojnosti za 12 razvojnih regij
Ključna novost predloga novele je, da vsaka od 12 razvojnih regij dobi večjo avtonomijo pri pripravi in izvajanju svojih razvojnih ciljev. Po novem bodo vsaka regija in lokalne skupnosti same pripravljale svoje razvojne programe, ki bodo potem potrjeni na državni ravni in financirani, tudi s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. To pomeni, da regije ne bodo več zgolj izvajalci državnih usmeritev, temveč aktivni soustvarjalci regionalnih politik.
Strategija razvoja regij do leta 2050 bo prvi tak dokument v zgodovini Slovenije, ki bo sistematično opredeljeval dolgoročne cilje razvoja po regijah in usmerjal delovanje tako države kot lokalnih struktur. S tem se želi zagotoviti, da razvoj ne temelji le na infrastrukturnih projektih, temveč tudi na spodbujanju gospodarstva, inovacij, delovnih mest in kakovosti življenja v vseh delih države.
Regije kot avtonomne razvojne enote
Po mnenju strokovnjakov in del predstavnikov lokalnih skupnosti novela omogoča dejansko participacijo regij pri odločanju, kar je bila dolga leta ena od glavnih težav slovenskega regionalnega razvoja. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je v javnih nastopih večkrat poudaril, da je cilj novele vključiti regije že v prvi fazi priprave strateških dokumentov in jim dati več pristojnosti pri razporejanju regionalnih sredstev.
Med glavnimi poudarki je tudi možnost, da regije same ustanovijo predstavništva v Bruslju, s čimer naj bi izboljšale vidnost svojih projektov na evropski ravni in lažje pridobivale kohezijskih sredstev iz evropskih centraliziranih razpisov. Tak pristop bi lahko dal regijam neposredno vplivnost pri prvih odločitvah o tem, katera sredstva in kako bodo razporejena.
Zakaj potrebujemo novo zakonodajo?
Razlogov za spremembo zakona je več, vendar se največkrat izpostavlja razpršenost gospodarskih in socialnih razmer med regijami. Na primer, analizirani podatki kažejo, da je osrednjeslovenska regija daleč pred drugimi po BDP na prebivalca, medtem ko imajo nekatere regije še vedno gospodarski razvoj na ravni, ki jo je osrednjeslovenska dosegla že pred desetletji. To je pokazala analiza, ki jo je predstavilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj strategija regijskega razvoja označuje razvojne razlike kot enega ključnih sistemskih izzivov Slovenije.
Vlada menja, da brez takšne zakonske spremembe regionalne razlike ostajajo trajne ali se celo poglabljajo, kar vpliva na demografske trende, stabilnost trga dela in splošno kakovost življenja zunaj urbanih središč. Strategija regionalnega razvoja do leta 2050 želi ta razkorak zmanjšati z jasnimi cilji, kjer naj bi imel vsak prebivalec dostop do kakovostnih delovnih mest in storitev najpozneje v 35-kilometrskem krogu svojega doma.
Javna obravnava in posvetovanja
Predlog novele ni nastal čez noč. Ministrstvo je že v letu 2023 izvedlo več javnih posvetovanj o pripravah sprememb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki so vključevala predstavnike občin, lokalnih razvojnih organizacij in strokovne javnosti. Na teh posvetih je bilo izpostavljeno, da je treba izboljšati monitoring, evalvacijo in širšo vlogo regij pri izvajanju razvojnih politik.
V javni razpravi so zaznali, da je treba regijam dati možnost ne le določati ciljev, temveč tudi sodelovati pri odločitvah o tem, katere projekte bodo financirali in kako bodo sredstva razporejena. To je osnova novega regionalnega pristopa in glavna sprememba v primerjavi s preteklimi leti.
Čeprav je novela že v vladnem postopku, zakon še ni formalno sprejet, saj ga čaka postopek obravnave v Državnem zboru. Po nekaterih načrtih naj bi bila novela sprejeta še v tem poslanskem mandatu, skupaj s Strategijo regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Po potrditvi obeh dokumentov bodo regije začele oblikovati svoje akcijske programe za razvoj in črpanje evropskih ter državnih sredstev.
Preberite več:
Pomembno vlogo pri tem bodo imeli razvojni centri in združenja občin, ki sodelujejo pri pripravi dokumentov in bodo pomagali pri implementaciji novih področij avtonomije – od strateškega odločanja do vstopanja v evropske razvojne programe.
