Danes sta začeli veljati noveli Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbenega zakona, ki med drugim poenostavljata in pospešujeta postopke za sprejemanje prostorskih aktov, umeščanje v prostor ter izdajo mnenj in dovoljenj. Namen sprememb je povečati učinkovitost upravnih postopkov ter prilagoditi zakonodajo sodobnim potrebam urbanističnega in gradbenega sektorja.
Ena glavnih novosti je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora. Če mnenje ne bo izdano v tem roku, lahko upravni organ pozove mnenjedajalca, da ga poda v 15 dneh. V primeru, da ga ne bo, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Poleg tega novela zakona o urejanju prostora omogoča združevanje postopkov presoje vplivov na okolje in prostorskega načrtovanja, če so vodenje postopkov zadolženi isti nosilci urejanja prostora. Negativna ali neusklajena mnenja k predlogom občinskih in državnih prostorskih načrtov bo po novem usklajevalo ministrstvo za naravne vire in prostor.
Spremembe prostorskih načrtov in olajšave pri gradnji
Novela uvaja možnost ciljno osredotočenih sprememb občinskega prostorskega načrta, ki jih je mogoče uporabiti za manjša območja do 5.000 kvadratnih metrov, na primer za skupino objektov, brez spreminjanja celotnega prostorskega načrta. Mnenja iz postopkov sprejemanja takšnih sprememb se nato lahko uporabijo za zbiranje potrebnih gradbenih dovoljenj.
Prav tako novela pri protipotresnih sanacijah na območjih s potencialno močno potresno dejavnostjo ne zahteva spremembe prostorskih aktov za povečevanje bruto površin, kadar gre za širjenje zidov navzven. V primerih povečevanja neto površine, denimo za nove balkone ali etaže, pa se lahko uporabi ciljno spremembo občinskega prostorskega načrta. Prav tako ni potrebna sprememba pri gradnji dvigal ali dodatnih stopnišč.
Plačilo komunalnega prispevka
Med pomembnimi novostmi je oprostitev plačila komunalnega prispevka za manjše pomožne objekte, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno infrastrukturo, kot so voda, kanalizacija ali elektrika. Prav tako so izvzeti javna najemna stanovanja, gasilski objekti ter objekti za zaščito in reševanje. Kljub oprostitvi je plačilo komunalnega prispevka potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Po novem ni več treba dokazovati pravice do gradnje za nadzemne dele obstoječih stavb, če ne posegajo v njihovo maso ali namembnost. Ta sprememba odpravlja težave, ki so nastale po spremembi tako imenovanega katastrskega merila, ki v mestih ni več štelo zunanjega oboda zidu, ampak najbolj izpostavljene dele objekta, kot je streha.
Novela Gradbenega zakona prinaša tudi podaljšano domnevo izdanega gradbenega ali uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred letom 1995 (doslej je veljalo za objekte pred letom 1968). Domneva velja tudi za objekte iz programa popotresne sanacije v Posočju in za enostanovanjske stavbe, za katere je bilo izdano dovoljenje pred letom 2003. S tem se poenostavlja urejanje statusa mnogih objektov, ki nimajo popolne dokumentacije.
Legalizacija nelegalnih objektov
Vlada ni nadomestila 146. člena gradbenega zakona, ki ga je razveljavilo ustavno sodišče in je omogočal izdajo dovoljenj za objekte daljšega obstoja, zgrajene brez dovoljenja in brez inšpekcijskih postopkov. Ti primeri se bodo sedaj lahko urejali po postopkih za redno legalizacijo, kot jih določa 145. člen.
Legalizacija bo mogoča za objekte, ki so bili zgrajeni vsaj v grobem pred uveljavitvijo izvirnega zakona (november 2017). Postopek za pridobitev odločbe o legalizaciji bo po novem mogoč tudi do konca leta 2030.
Za nelegalne objekte, zgrajene po novembru 2017, zakon ne predvideva možnosti legalizacije. Ti objekti morajo pridobiti vsa potrebna dovoljenja po rednih postopkih, vključno s plačilom nadomestil za uzurpacijo in degradacijo prostora.
Preberite več:
Spremembe prinašajo pomemben korak k poenostavitvi upravnih postopkov, zmanjšanju birokracije in povečanju jasnosti pravil na področju urejanja prostora in gradbeništva.
