Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji novembra 2025 na letni ravni zvišale za 2,3 odstotka. Medtem ko je bila inflacija pred letom dni 1,7‑odstotna, so se življenjski stroški zdaj občutno dvignili.
Cene storitev so v povprečju zrasle za 2,7 %, cene blaga pa za 2,1 %. Najbolj občutna podražitev je bila pri blagu dnevne porabe (npr. hrani in osnovnih živilih), ki je poskočila za 3,2 %. Cene poltrajnega blaga ostajajo v povprečju enake, medtem ko se je trajno blago rahlo pocenilo (–0,1 %).
Katere kategorije so najbolj prispevale k inflaciji
Največji delež v rasti cen so imele hrana in brezalkoholne pijače – njihova cena se je podražila za 5,0 %, kar je k skupni inflaciji dodalo 0,9 odstotne točke.
Povišanje cen v skupini stanovanja, voda, elektrika, plin in gorivo (za 4,0 %) je prispevalo dodatnih 0,5 odstotne točke. Dražja so bila tudi zdravila in zdravstvene storitve (skupina zdravstvo, +5,1 %) ter višje cene v segmentu restavracij in hotelov (+4,1 %). Oba segmenta sta k inflaciji prispevala po približno 0,3 odstotne točke.
Po drugi strani se je vsaj začasno znižala cena nekaterih storitev in dobrin — med njimi prevoza, nastanitev in počitniških paketov. To je navidez zaščitilo potrošnike ali vsaj delno pred višjimi življenjskimi stroški.
Za povprečno slovensko gospodinjstvo to pomeni, da so praznični nakupi, vsakodnevni nakupi hrane ali položnice za energijo lahko dražje. Podražitve hrane in osnovnih življenjskih potrebščin posebej prizadenejo tiste z nižjimi dohodki. Ob tem višje cene energije in stanovanja še dodatno omajejo že tako obremenjene družinske proračune.
Podjetja in trgovci bodo po vsej verjetnosti morali prilagoditi cene ali plače, kar lahko vodi v nov dvig inflacije. Hkrati pa bo rastoči stroški življenjskih potrebščin vplivali tudi na kupno moč prebivalstva, predvsem če plače ne bodo sledile rasti cen.
Čeprav je inflacija z dvema do štirimi odstotki v mnogih državah še sprejemljiva, v kombinaciji z naraščajočimi stroški energije, hrane in oskrbe pomeni dodatno obremenitev. Analitiki opozarjajo, da je pri takih razmerah nujno spremljati rast plač in socialnih transferjev, da se ne zgodi, da del prebivalstva ostane zadaj.
Primerja z drugimi državami Evrope
Za kontekst je po zadnjih podatkih Eurostata povprečna letna inflacija (podatki za oktober 2025) v evrskem območju znašala okoli 2,1 odstotka.
Slovenija z 2,3‑odstotno inflacijo v novembru kaže rahlo višjo rast cen od povprečja evrskega območja. To pomeni, da kljub zvišanju cen nismo v vrhu. Vendar so specifične komponente, ki rastejo (hrana, energija, stanovanja) tiste, ki najbolj vplivajo na vsakdan ljudi.
Novembrski podatki kažejo, da se mesečno (tj. v primerjavi z oktobrom) cene v Sloveniji niso spremenile in tako je inflacija na mesečni ravni 0,0 %.
Preberite več:
A to pomeni predvsem, da se trenutna rast nekoliko umirja. Kljub temu pa bodo zimo zaznamovali stroški energije, goriva in ogrevanja, torej tiste postavke, ki so v novembru že prispevale k inflaciji. Če pride do novih podražitev energentov, se lahko skupna inflacija spet dvigne.
