Avstrijski državni zbor je s široko večino sprejel zakon o boju proti goljufijam, ki naj bi izboljšal davčno transparentnost in okrepil pregon gospodarskega kriminala. Kreditni zavarovalniški sklad KSV1870 je sprejem zakona označil za črno uro avstrijskega gospodarstva.
Zakon, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo pod vodstvom ministra Markusa Marterbauerja iz stranke SPÖ, je razdeljen na tri sklope: davke, socialne prispevke in podatke. Vlada pričakuje, da bo zakonodaja do leta 2029 prinesla dodatnih 1,2 milijarde evrov prihodkov v državno blagajno, od tega približno 270 milijonov evrov že v letu 2026, navaja avstrijski parlament.
Med ključnimi ukrepi so uvedba omejitve gotovinskih plačil na 10.000 evrov dnevno, odprava davčnih olajšav za oddajo luksuznih nepremičnin v najem, omejitev vračil dajatev za izvoz vozil ter razširitev obveznosti poročanja za ponudnike storitev s kriptovalutami.
Kritiki iz vrst upniških organizacij opozarjajo na sporne učinke zakona v insolvenčnih postopkih. Po novem bo javni sektor kot upnik deležen prednosti, kar po mnenju KSV1870 zmanjšuje interes državnih organov za pravočasno vlaganje predlogov za stečaj.
Vodja oddelka za insolvenco pri KSV1870 Karl-Heinz Götze je za ORF posvaril pred povečanjem števila tako imenovanih zombi podjetij, torej dejansko plačilno nesposobnih družb, ki kljub temu nadaljujejo poslovanje. Posledica bi lahko bila zavlačevanje stečajev in prazni žepi upnikov, ki ostanejo brez poplačila.
Zakon je bil v državnem zboru sprejet z glasovi vladne koalicije ÖVP, SPÖ in NEOS ter opozicijskih Zelenih. FPÖ je podprla večino določb, zavrnila pa je davčni del zakonodaje. Poslanec FPÖ za gospodarstvo Michael Fürtbauer je zakon označil za napad na ustvarjalce vrednosti ter mala in srednja podjetja, sam naslov zakona pa za razredno bojevniški.
Podporniki zakona poudarjajo, da ukrepi ščitijo poštene davčne zavezance in krepijo konkurenčno enakopravnost. Poslanec NEOS Markus Hofer je po poročanju parlamenta dejal, da se davčne goljufije ne obračajo le proti državni blagajni, temveč proti vsem državljanom, saj morajo drugi prispevati več za tisto, kar si nekateri pridobijo z utajo.
Poslanec ÖVP Andreas Ottenschläger je zakon označil za pomemben korak pri učinkovitejšem boju proti goljufijam in krepitvi pravičnosti. Klaus Lindinger, prav tako iz ÖVP, je pozdravil samodejno izmenjavo informacij in zapiranje davčnih lukenj.
Sprejem zakona sovpada z obdobjem rekordnega števila stečajev v Avstriji. Po podatkih KSV1870 je letos v stečaj padlo 6.857 podjetij, kar pomeni 4,1-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom in tretji zaporedni rekord. V povprečju je dnevno stečaj prijavilo 19 podjetij.
Posebej zaskrbljujoče je povečanje števila stečajev, ki zaradi pomanjkanja sredstev niso bili odprti, za 8,5 odstotka na 2.635 primerov. V teh primerih podjetja nimajo niti 4.000 evrov za pokritje minimalnih stroškov postopka, je za Vienna.at pojasnil Götze.
Ocenjene obveznosti podjetij v stečaju so se sicer prepolovile na približno 8,4 milijarde evrov, predvsem zaradi odsotnosti velikih stečajev, kakršni so lani zaznamovali propad skupine Signa. Največji letošnji stečaj zadeva družbo Signa Prime Capital Invest z 870 milijoni evrov obveznosti, navaja portal Heute.at.
Direktor KSV1870 Ricardo-José Vybiral je ocenil, da je poslovna klima zastala, a da se je prosti pad ustavil. Kot pozitivno je izpostavil, da število novoustanovljenih podjetij občutno presega število zaprtih, povprečna kapitalska ustreznost podjetij pa se je zvišala.
