Z začetkom novega leta se bo v Sloveniji začel uporabljati novi zakon o gostinstvu, ki med drugim na novo ureja tudi kratkotrajno oddajanje stanovanj in hiš turistom. Čeprav časovne omejitve oddajanja v najbolj obremenjenih občinah še ne bodo začele veljati takoj, zakon že zdaj sproža burne odzive, predvsem med sobodajalci, ki opozarjajo na kratke roke, nejasna pravila in nevarnost visokih kazni.
Po pojasnilih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport naj bi nova ureditev poskušala uravnotežiti interese turizma, lokalnih skupnosti in stanovalcev, a del ponudnikov zasebnih nastanitev meni, da zakon posega pregloboko in brez zadostne priprave.
Kaj zakon prinaša v praksi?
Novi zakon določa, da je lahko v posameznem stanovanju registriran največ en nastanitveni obrat, naj gre za apartma, sobo ali počitniško hišo, tudi če ima več enot. Skupno število gostov ne sme preseči 15 oseb, hkrati pa mora imeti vsak nastanjeni na voljo najmanj osem kvadratnih metrov uporabne površine.
Gre za pravila, ki po mnenju ministrstva postavljajo jasne meje in preprečujejo pretirano izkoriščanje stanovanj za turistične namene, predvsem v večstanovanjskih stavbah. Sobodajalci pa opozarjajo, da številne obstoječe nastanitve tem merilom ne ustrezajo, čeprav so doslej delovale zakonito.
Register, identifikacijska številka in dodatne obveznosti
Pomembna novost je tudi obvezno navajanje identifikacijske številke nastanitvenega obrata pri oglaševanju in sklepanju pogodb na daljavo. Register nastanitvenih obratov, ki ga vodi AJPES, bo treba do 30. junija 2026 dopolniti z dodatnimi podatki. Po navedbah pristojnih je nadgradnja sistema že v teku.
Za ponudnike to pomeni več administracije in večjo sledljivost poslovanja. Ministrstvo poudarja, da je cilj večja transparentnost trga, sobodajalci pa svarijo, da sistem še ni pripravljen, kar lahko povzroči zastoje in napake.
Časovne omejitve šele leta 2027
Eden najbolj izpostavljenih delov zakona so časovne omejitve oddajanja, a te se ne bodo začele uporabljati takoj. Veljati bodo začele po 1. januarju 2027 in le v občinah z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega oddajanja. Seznam teh občin mora biti znan do 30. aprila 2026, lahko pa se zanje odločijo tudi občine same z lastnimi splošnimi akti.
Ta zamik sicer nekoliko blaži neposreden vpliv zakona, a sobodajalci opozarjajo, da negotovost ostaja, saj še ni jasno, katere občine bodo omejitve uvedle in v kakšnem obsegu.
Soglasja so za številne lastnike ključna ovira
Za opravljanje dejavnosti bodo po novem potrebna soglasja solastnikov. V dvostanovanjskih hišah bo potrebno soglasje vseh solastnikov stavbe, v večstanovanjskih objektih pa soglasje lastnikov z več kot tričetrtinskim deležem, vključno z vsemi, katerih stanovanja mejijo na stanovanje, ki se oddaja.
Soglasje bo veljalo tri leta, začetek oddajanja pa bo treba javno objaviti na oglasni deski ali drugem vidnem mestu. Na vhodna vrata bo treba namestiti tudi standardizirano oznako z datumom poteka soglasja. Nalepke bodo brezplačno na voljo na SPOT točkah.
Sobodajalci opozarjajo, da so ta pravila v praksi pogosto neizvedljiva, predvsem v starejših stavbah z neurejenimi lastniškimi razmerji.
Ostri odzivi in zahteva po moratoriju
Združenje sobodajalcev Slovenije, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje lastnikov nepremičnin so zakon označili za normativno zmedenega. Med ključnimi očitki so nezmožnost registracije novih ponudnikov, neskladje z evropsko zakonodajo in grožnja glob za kršitve pravil, ki še niso natančno določena v podzakonskih aktih.
Posebej opozarjajo, da ministrstvo še ni prenovilo pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, kljub temu pa zakon že predvideva globe do 6000 evrov. Zato zahtevajo šestmesečni moratorij na sankcije in nujen sestanek z vlado.
Sobodajalci ob tem poudarjajo, da kratkotrajno oddajanje predstavlja enega tradicionalnih stebrov slovenskega turizma in pomemben vir dohodka za več deset tisoč ljudi. Opozarjajo, da nepremišljeni posegi lahko povzročijo več škode kot koristi, zlasti v času vrhunca zimske turistične sezone.
Na drugi strani ministrstvo vztraja, da zakon prinaša red na področje, ki je bilo dolgo slabo urejeno. Kako se bo nova ureditev izkazala v praksi, bo jasno šele v prihodnjih mesecih, a je že zdaj jasno, da kompromisa še ni.
