Slovenija je prejela novih 440 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, potem ko je Evropska komisija potrdila, da je država izpolnila vse cilje in mejnike, vezane na četrti zahtevek za plačilo. Gre za pomemben finančni priliv, ki Slovenijo po uspešnosti črpanja evropskih sredstev uvršča med najuspešnejše članice EU. Kot je dejal minister za finance Klemen Boštjančič, je to dokaz, da se vztrajnost pri reformah izplača.
Po podatkih ministrstva je Slovenija do zdaj prejela že 69 odstotkov vseh razpoložljivih evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. S tem se po neuradnih ocenah iz Bruslja uvršča celo na šesto mesto po uspešnosti koriščenja sredstev. Boštjančič opozarja, da gre sicer za dober rezultat, vendar ne za razlog za počitek: že prihodnje leto bo namreč treba zaključiti glavnino odprtih nalog, kar bo zaradi prihajajočih volitev še poseben izziv.
Četrti zahtevek je vključeval 27 mejnikov in ciljev, kar pomeni, da je država morala dokazati napredek pri reformah in naložbah, ki so ključne za nadaljnje izplačevanja sredstev. Bruto vrednost zahtevka je znašala 502 milijona evrov, medtem ko je neto izplačilo doseglo 440 milijonov evrov. Od tega je 400 milijonov nepovratnih sredstev, preostanek pa posojila. Evropska komisija je pri izračunu upoštevala tudi že prejeta predplačila.
Državna sekretarka Saša Jazbec je poudarila, da je bil velik del zahtevka povezan z reformnimi ukrepi, ki so se izkazali za politično občutljive. Med njimi so Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, nova shema skrajšanega delovnega časa ter spremembe Zakona o urejanju trga dela, ki so bile v nekem trenutku tudi pod pritiskom morebitnega referenduma. Kot pravi, je odločitev Evropske komisije zdaj jasen znak, da je država svoje delo opravila kakovostno.
Reforme se prepletajo z naložbami – časovni pritisk pa raste
Direktor Urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic je ob izplačilu poudaril, da bodo prejeta sredstva neposredno usmerjena v projekte, ki se izvajajo po vsej državi. Medtem ko so bili v četrtem zahtevku v ospredju predvsem zakonodajni mejniki, bodo prihodnji zahtevki bolj osredotočeni na naložbe. Že zdaj je po oceni ministrstev izpolnjena večina pogojev za peti zahtevek za plačilo, ki ga država namerava Evropski komisiji poslati do konca leta.
Predsednik vlade Robert Golob je ob prilivu sredstev znova poudaril pomen sodelovanja med institucijami. Ob tem je izpostavil, da bo pokojninska reforma eden ključnih elementov naslednjega zahtevka. Reforma je bila politično zahtevna, a jo je, kot pravi premier, javnost podprla, saj omogoča dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema.
Do zdaj je Slovenija iz mehanizma prejela skupaj že 1,54 milijarde evrov: 1,07 milijarde nepovratnih sredstev in 470 milijonov evrov posojil. Država je neposredno končnim prejemnikom izplačala več kot milijardo evrov, kar pomeni, da se projekti izvajajo z visoko intenziteto. V načrtu je vključeno več kot 1360 projektov v vseh regijah.
Med izvedenimi projekti izstopajo prenove železniške infrastrukture, med drugim postaj v Grosupljem, Domžalah in Novi Gorici. Izvedeni so bili tudi projekti obnove 49 kilometrov železniških odsekov, kar izboljšuje pretočnost prometa in varnost.
Zaključenih je tudi več deset komunalnih projektov, od izboljšav sistemov za pitno vodo do čistilnih naprav v različnih občinah. Poleg tega je država spodbudila več kot 50 lesarskih podjetij k prehodu na sodobnejšo, okolju prijazno proizvodnjo.
Na področju izobraževanja je 30 srednjih šol dobilo 36 robotskih rok, ki omogočajo razvoj novih tehničnih znanj med mladimi. Izvedli so tudi več kot 64 usposabljanj za mentorje v podjetjih, v katerih je sodelovalo 720 udeležencev.
Večina projektov še poteka, med tistimi tik pred zaključkom pa je tudi izgradnja novega univerzitetnega kampusa Medicinske fakultete na Vrazovem trgu v Ljubljani. Gre za enega osrednjih infrastrukturnih projektov, ki bo dolgoročno okrepil znanstveno-raziskovalno okolje.
Preberite več:
Evropski zemljevid projektov v sklopu mehanizma prikazuje, da je Slovenija ena izmed držav, ki sredstva ne le črpa, temveč jih tudi uspešno pretvarja v konkretne rezultate.
