Država je Stanovanjskemu skladu namenila novih 75 milijonov evrov. Gre za četrto dokapitalizacijo od leta 2023, s katero se skupna okrepitev namenskega premoženja sklada zvišuje na 226 milijonov evrov. Med letoma 2012 in 2022 je, za primerjavo, sklad iz proračuna prejel le 13,8 milijona evrov.
Vlada je sklep sprejela na predlog Ministrstva za solidarno prihodnost, dodatnih 25 milijonov evrov pa bo namenjenih še Slovenski izvozna in razvojni banki (SID) za oblikovanje 30-letnih posojil z 1-odstotno fiksno obrestno mero za gradnjo javnih najemnih stanovanj.
100 milijonov evrov letno in 9000 potencialnih stanovanj
Zakon o financiranju javne stanovanjske gradnje zagotavlja 100 milijonov evrov letno. Če se bo ta dinamika ohranila deset let, govorimo o milijardi evrov javnih vlaganj.
Po podatkih ministrstva so občine in lokalni skladi identificirali 164 projektov s potencialom več kot 9000 stanovanj. Projekti so v različnih fazah, večina ima zagotovljena zemljišča, ključna ovira ostaja financiranje.
Nova sredstva bodo razdeljena v dveh smereh.
| Namen sredstev | Znesek |
| Program sofinanciranja občinskih projektov 2026–2029 | 50 milijonov € |
| Nakup stanovanj in zemljišč 2026–2029 | 25 milijonov € |
Sklad bo s tem lahko podpiral že pripravljene projekte in hkrati aktivno posegal na trg z odkupi stanovanj ter zemljišč.
Stanovanjski sklad je v preteklih letih zgradil ali podprl več sto stanovanj v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Lendavi, Tržiču in Kranju. A je vprašanje, če je obseg dovolj velik, da bi vplival na cene najemnin.
Izrazito šibek javni najemni sektor
Delež javnih najemnih stanovanj je med najnižjimi v EU. Če bi se realiziral potencial 9000 stanovanj, bi to pomenilo velik strukturni premik. Hkrati pomeni projekt tudi stabilen vir dela za gradbeni sektor. Javna gradnja ustvarja dolgoročno predvidljiv investicijski cikel, kar je v času ohlajanja zasebnih investicij za panogo pomembno.
Časovnice v javnih projektih so pogosto dolge, postopki umeščanja v prostor zapleteni, gradbeni stroški visoki.
Preberite več:
S tem tempom financiranja in pospešeno izvedbo, bi lahko v naslednjih letih prvič po osamosvojitvi dobili resen javni stanovanjski steber. Če ne, bo 226 milijonov evrov ostalo le statistika v proračunu.
