Danski farmacevtski velikan Novo Nordisk je v torek presenetil vlagatelje z napovedjo, da bi lahko njegovi prihodki in dobiček letos padli za do 13 odstotkov. Gre za prvi upad v dolgoletnem nizu dvomestne rasti, ki ga je podjetje beležilo vse od lansiranja zdravila za debelost Wegovy leta 2021. Razlogi so trije in se medsebojno krepijo: agresiven pritisk na cene zdravil s strani Bele hiše, vse ostrejša konkurenca na trgu zdravil GLP-1 ter potek patentov za učinkovino semaglutid na nekaterih tujih trgih.
Kot poroča Reuters, Novo Nordisk za leto 2026 pričakuje, da bosta prilagojen poslovni dobiček in prilagojeni prihodki ob stalnih tečajih padla za med pet in 13 odstotkov. Analitiki so v povprečju napovedovali le približno 2-odstotni upad prihodkov, kar pomeni, da je napoved danskega podjetja znatno slabša od pričakovanj. Delnice na ameriških borzah so po objavi rezultatov izgubile do 14 odstotkov vrednosti.
“Novo Nordisk se bo leta 2026 soočal s cenovnimi pritiski na vse bolj konkurenčnem trgu,” je v izjavi zapisal izvršni direktor Mike Doustdar, ki je krmilo prevzel avgusta lani po dramatični zamenjavi vodstva. Obenem je dodal, da ga spodbudajo prvi rezultati prodaje tabletne oblike zdravila Wegovy v ZDA, lansiranega v začetku januarja.
Jedro problema je ameriški trg, ki predstavlja skoraj 60 odstotkov prihodkov danskega podjetja. Novembra lani sta Novo Nordisk in njegov glavni konkurent Eli Lilly s Trumpovo administracijo sklenila dogovor o znižanju cen svojih uspešnic. Mesečna cena zdravila Ozempic se je z okrog 1000 dolarjev znižala na 350, cena zdravila Wegovy pa s približno 1350 na 350 dolarjev za bolnike, ki zdravila kupujejo neposredno prek vladne platforme TrumpRx. Po poročanju CNBC gre za del širšega Trumpovega programa, imenovanega “most favored nation” oziroma obravnava po načelu najbolj ugodne države, ki želi cene zdravil v ZDA izenačiti z nižjimi cenami v razvitih evropskih državah.
Program ima širše razsežnosti. Po podatkih Bele hiše je do decembra 2025 dogovor o znižanju cen podpisalo že 14 velikih farmacevtskih podjetij, med njimi Pfizer, AstraZeneca, Novartis, Sanofi in Merck. V zameno za prostovoljno znižanje cen so podjetja dobila triletno oprostitev morebitnih carin na uvoz farmacevtskih izdelkov. Analitiki BMO Capital Markets so v zapisku za stranke ocenili, da se Novo Nordisk po dogovoru z Belo hišo in po nujnosti ohranjanja dostopa na trgu zdravil za debelost zdaj sooča z obsežnimi cenovnimi pritiski v ZDA.
A cene niso edini problem. Na trgu zdravil GLP-1, ki ga Goldman Sachs ocenjuje na okrog 95 milijard dolarjev do leta 2030, se konkurenčni boj zaostruje. Eli Lilly je z injekcijo Zepbound v letu 2025 prehitel Novo Nordisk po številu receptov v ZDA in prevzel vodilno mesto, poroča Bloomberg. Novo Nordisk poskuša izgubljeni teren pridobiti nazaj s tabletno obliko zdravila Wegovy, ki je bila odobrena decembra lani kot prva tableta GLP-1 za zdravljenje debelosti. Začetna doza je na voljo za 149 dolarjev mesečno, vzdrževalna za 299. A prednost prvega na trgu bo morda kratkotrajna, saj Eli Lilly pričakuje odobritev lastne tablete orforglipron v prvi polovici leta 2026. Po oceni Goldman Sachs bo Lillyjeva tableta do leta 2030 osvojila 60 odstotkov segmenta peroralnih zdravil GLP-1, Novo Nordisk pa le 21 odstotkov, predvsem zaradi udobnejšega odmerjanja, ki ne zahteva polurnega posta pred zajtrkom.
Poleg tega semaglutid, učinkovina v zdravilih Ozempic in Wegovy, letos izgublja patentno zaščito na trgih, kot so Kanada, Brazilija in Kitajska. To odpira vrata generičnim kopijam, ki bodo dodatno pritiskale na prihodke.
Razsežnost padca nekdanjega evropskega prvaka je osupljiva. Še junija 2024 je bil Novo Nordisk z vrednotenjem okrog 600 milijard dolarjev najvrednejše evropsko podjetje, ki je prekašalo SAP, LVMH in Shell. Po podatkih spletne platforme CompaniesMarketCap je njegova tržna kapitalizacija zdaj okrog 225 milijard dolarjev, kar pomeni, da je podjetje od vrha izgubilo skoraj dve tretjini vrednosti. Že avgusta lani je po poročanju Bloomberga izpadlo iz desetih najvrednejših evropskih podjetij, ko so delnice v enem tednu izgubile 32 odstotkov.
Za evropskega opazovalca je zgodba Novo Nordiska poučna v več ozirih. Trumpova politika izenačevanja cen z ravnjo v evropskih državah dejansko pomeni, da ameriški farmacevtski trg, ki je doslej ustvarjal okrog 75 odstotkov globalnih farmacevtskih dobičkov, ne bo več tako donosna oaza za proizvajalce. Izvršni direktor Pfizerja Albert Bourla je na konferenci JPMorgan januarja letos sicer ocenil, da bodo dogovori podjetjem celo omogočili pritisk na evropske države, naj zvišajo svoje cene zdravil, podobno kot je Združeno kraljestvo decembra v okviru trgovinskega dogovora z ZDA pristalo na dvig cen. A za zdaj ostaja odprto vprašanje, ali bodo evropske vlade, ki strogo regulirajo cene, pripravljene na takšne popustke.
Ob napovedi rezultatov je Novo Nordisk sporočil tudi kadrovske spremembe. Vodja ameriških operacij Dave Moore in vodja produktne strategije Ludovic Helfgott odhajata. Zamenjala ju bosta Jamey Millar, nekdanji vodja pri UnitedHealth Group, in Hong Chow iz nemškega podjetja Merck Healthcare.
Doustdar, ki je podjetje prevzel sredi najslabšega leta v zgodovini delnic, stavi na kombinacijo obsežnejšega oglaševanja, neposredne prodaje potrošnikom in tabletne oblike Wegovy. Kot poroča CNBC, kaže, da se tableta prodaja bolje, kot se je Lillyjev Zepbound ob lansiranju. A vprašanje ostaja, ali bo to zadoščalo za obrat, ko cenovni pritiski šele začenjajo delovati, konkurenca pa se krepi z vsakim četrtletjem.
