Nvidia in OpenAI sta blizu dogovora o kapitalski naložbi v višini 30 milijard dolarjev, ki bo nadomestila nedokončani infrastrukturni sporazum v vrednosti 100 milijard dolarjev iz lanskega septembra. Dogovor bi lahko bil sklenjen že ta konec tedna, poroča Financial Times.
Prvotni sporazum, ki sta ga podjetji z velikim pompom napovedali septembra 2025, je predvideval, da bi Nvidia v OpenAI vložila do 100 milijard dolarjev v zaporednih obrokih po 10 milijard, vezanih na vzpostavitev 10 gigavatov računalniške infrastrukture na platformi Vera Rubin. Toda dogovor nikoli ni dobil pravno zavezujoče oblike. Wall Street Journal je konec januarja razkril, da so pogajanja zastala zaradi notranjih pomislekov znotraj Nvidie, kar je delnice čipovskega giganta v začetku februarja potisnilo pod 177 dolarjev.
Nova naložba, ki jo je potrdil tudi CNBC, je povsem drugačne narave. Nvidia bo 30 milijard dolarjev namenila za neposreden kapitalski delež v OpenAI v okviru svežega kroga zbiranja sredstev, ki ustvarjalca ChatGPT vrednoti pri okrog 730 milijard dolarjev pred vplačilom novega kapitala. Za razliko od prvotnega sporazuma ta naložba ni vezana na nobene infrastrukturne mejnike.
Gre za del največjega zasebnega zbiranja kapitala v zgodovini tehnološke panoge. Po poročanju Bloomberga bo skupni obseg kroga presegel 100 milijard dolarjev, končna vrednotenja OpenAI pa bi se lahko povzpela nad 850 milijard. Amazon naj bi vložil do 50 milijard, SoftBank 30 milijard, Nvidia do 30 milijard, Microsoft pa zaenkrat ni razkril zneska. Vlagatelji naj bi zaveze potrdili do konca februarja.
Struktura kroga odpira vprašanja o krožnem pretoku kapitala v industriji umetne inteligence. Amazon, Nvidia in Microsoft so obenem največji dobavitelji OpenAI — prvi prodaja oblačne storitve in lastne čipe, drugi grafične procesorje, tretji pa oboje. Denar, ki ga vložijo v OpenAI, se jim torej v precejšnji meri vrne nazaj skozi naročila strojne opreme in infrastrukture. Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, je takšne pomisleke zavrnil z argumentom, da prihodki v celotnem ekosistemu rastejo dovolj hitro, da naložbe upravičujejo dejanska tržna povpraševanja in ne umetni finančni cikli.
V ozadju preoblikovanja dogovora so napetosti med obema podjetjema, ki jih obe strani sicer zanikajo. Nvidia je novembra investirala 10 milijard dolarjev v Anthropic, neposrednega tekmeca OpenAI. OpenAI se je medtem obrnil k drugim proizvajalcem čipov — junija je izvršni direktor Sam Altman nastopil skupaj z direktorico AMD Liso Su, po poročanju Reutersa pa je OpenAI nezadovoljen z zmogljivostjo Nvidijinih čipov pri t. i. inferenci, torej izvajanju že naučenih modelov. Jensen Huang, ustanovitelj in direktor Nvidie, je poročila o nesoglasjih označil za “nesmisel” in zagotovil, da bo Nvidia vložila “veliko denarja” v OpenAI.
Za Nvidio je nova struktura finančno ugodnejša. Namesto togih zavez, vezanih na gradnjo podatkovnih centrov, podjetje pridobi lastniški delež v enem najvrednejših tehnoloških podjetij na svetu, ob tem pa ostane glavni dobavitelj čipov. OpenAI je namreč vlagateljem sporočil, da bo do leta 2030 potreboval za približno 600 milijard dolarjev računalniške zmogljivosti, pri čemer bodo Nvidia, Amazon in Microsoft ključni ponudniki.
Prihodki OpenAI so leta 2025 presegli 20 milijard dolarjev. Podjetje razmišlja tudi o prvi javni ponudbi delnic, ki bi se lahko zgodila že konec letošnjega leta. Prejšnji teden je njegov tekmec Anthropic zbral 30 milijard dolarjev pri vrednotenju 380 milijard, kar potrjuje, da se tekma za prevlado v industriji umetne inteligence šele zaostruje.
