Proizvajalec čipov razpolaga z rekordnimi denarnimi rezervami in jih usmerja v partnerje, ki kupujejo njegove grafične procesorje. Pri stomilijardnem poslu z OpenAI pa ostaja ključno vprašanje odprto.
Jensen Huang ima problem, ki bi si ga želel vsak direktor na svetu. Nvidia, podjetje, ki ga vodi od ustanovitve leta 1993, ustvarja tako visoke dobičke, da ne ve več, kam z denarjem. V zadnjih dvanajstih mesecih je Nvidia ustvarila 87 milijard dolarjev čistega dobička, njena tržna kapitalizacija pa presega 4,5 bilijona dolarjev.
Rešitev? Obsežne naložbe v podjetja, ki kupujejo Nvidiine grafične procesorje.
Samo letos je Nvidia napovedala investicijske zaveze v skupni vrednosti okoli 118 milijard dolarjev. Največji posel, vreden do 100 milijard dolarjev, je namenjen OpenAI, ustvarjalcu ChatGPT. Sledita 10 milijard dolarjev za Anthropic in 5 milijard za nekdanjega rivala Intel. Nvidia je vložila tudi 2 milijardi dolarjev v Synopsys, podjetje za načrtovanje čipov, ter milijardo v finsko Nokio.
A pri največji naložbi ostaja ključno vprašanje odprto. Finančna direktorica Colette Kress je na konferenci UBS Global Technology and AI prejšnji teden priznala, da sporazum z OpenAI še ni dokončen. “Še vedno nimamo sklenjenega dokončnega sporazuma,” je povedala za Fortune. Gre za presenetljivo pojasnilo za posel, ki ga je Huang sam označil za “največji infrastrukturni projekt umetne inteligence v zgodovini”.
V četrtletnem poročilu je Nvidia vlagatelje opozorila, da “ni zagotovila, da bo katera koli naložba dokončana pod pričakovanimi pogoji ali sploh dokončana”. Opozorilo velja tudi za načrtovano investicijo v Anthropic in Intel.
Strategija financiranja lastnih kupcev ni nova, a njena razsežnost je brez primere. Nvidia dejansko pomaga svojim strankam, da imajo dovolj sredstev za nakup njenih čipov. “Nvidia vloži 100 milijard dolarjev v OpenAI, ki nato ta denar vrne Nvidii,” je za CNBC komentirala Bryn Talkington iz Requisite Capital Management. “To bo zelo koristno za Jensena.”
Pri investiciji v Intel gre za drugačno zgodbo. Nvidia je septembra kupila delnice Intela po 23,28 dolarja za delnico, kar predstavlja približno štiriodstotni delež v nekdaj vodilnem proizvajalcu procesorjev. Intel se že leta bori s padajočimi prihodki in izgubami, letos pa je prejel tudi 8,9 milijarde dolarjev od ameriške vlade v zameno za desetodstotni delež.
Kress je kljub negotovostim poudarila, da odnos z OpenAI ostaja “zelo močno partnerstvo”, staro več kot desetletje. Huangova izjava, da gre za “izjemno podjetje, kakršno srečamo enkrat v generaciji”, vlagateljem daje upanje, da bo posel na koncu sklenjen.
Toda tveganja ostajajo. Nvidia v poročilu opozarja na možnost “presežnih zalog” in “odpovedi naročil”, če stranke zmanjšajo obseg ali spremenijo smer. Podjetje mora ključne komponente naročati več kot leto vnaprej, pogosto z nepreklicnimi, vnaprej plačanimi pogodbami.
Za zdaj Nvidiina prodajna napoved ne temelji na velikem poslu z OpenAI. Povpraševanje po sistemih Blackwell in prihajajoči arhitekturi Vera Rubin že zdaj presega 500 milijard dolarjev, je povedala Kress. Z drugimi besedami: tudi če sporazum z OpenAI ne bo nikoli sklenjen, Nvidia ne bo trpela.
Problem s preveč denarja je problem, ki ga večina podjetij ne bo nikoli imela.
