Francoski predsednik Emmanuel Macron danes gosti drugi svetovni samit o jedrski energiji, na katerem se bodo zbrali voditelji držav, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grossi. Srečanje poteka v trenutku, ko vojna v Iranu in blokada Hormuške ožine potiskata ceno sodčka nafte nad 100 dolarjev, azijske borze beležijo večodstotne izgube, evropske pa padce okrog dveh odstotkov.
Samit, ki ga je Francija organizirala v tesnem sodelovanju z IAEA, nadaljuje pobudo prvega tovrstnega srečanja v Bruslju marca 2024. Voditelji bodo razpravljali o tem, kako pospešiti gradnjo novih reaktorjev in zagotoviti financiranje projektov, ki zahtevajo več kot desetletje od odločitve do prvega kilovata. IAEA je septembra lani petič zapored zvišala projekcije širitve jedrskih zmogljivosti in ocenila, da bi se svetovna jedrska kapaciteta do leta 2050 lahko več kot podvojila.
Zadnjih 18 mesecev je korenito spremenilo evropsko energetsko krajino. Belgija je preklicala načrt za opustitev jedrskih elektrarn, Italija je odpravila prepoved gradnje, Nemčija pa je jedrsko energijo v evropski zakonodaji priznala za zeleni vir. Švica in Danska aktivno preučujeta možnost ponovnega odprtja jedrskega poglavja. Vzporedno je ameriški predsednik Donald Trump maja 2025 podpisal izvršne odloke, katerih cilj je štirikratno povečanje ameriške jedrske kapacitete do leta 2050 in gradnja desetih novih reaktorjev.
Zamah sega tudi v Srednjo Evropo. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je februarja v Bratislavi in Budimpešti podpisal dvostranska sporazuma o jedrski energiji. Slovaška bo z ameriškim financiranjem začela pripravljalno fazo za nov Westinghousov reaktor, Madžarska pa postaja regionalno vozlišče za male modularne reaktorje (SMR). Skupna vrednost poslov presega 15 milijard dolarjev. Na Madžarskem se letos začenja tudi gradnja elektrarne Paks II, projekte razvijata tudi Češka in Poljska.
Na južnem krilu te osi se je konec februarja pridružila Hrvaška. Hrvaški parlament obravnava predlog zakona o razvoju jedrske energije v civilne namene, ki predvideva vsaj 30 odstotkov jedrske energije v energetski mešanici do leta 2040. Minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je ob tem poudaril, da mora Hrvaška obenem zagotoviti konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost oskrbe in doseganje podnebnih ciljev.
Slovenija je tik pred pariškim samitom naredila konkreten korak. Vlada je 24. februarja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za JEK2, kar je prvi formalni korak umeščanja elektrarne v prostor. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je podlago pripravilo na osnovi analize prostorskih pogojev, predlogov občine in javnosti.
Pot do tu ni bila gladka. Državni zbor je oktobra lani z 69 glasovi za in enim proti preklical posvetovalni referendum o JEK2, ki bi moral potekati 24. novembra. Koalicija in opozicija sta si medsebojno pripisovale krivdo za neuspeh. Referendum je zdaj predviden za konec leta 2027 ali začetek 2028, ko bodo na mizi vsi podatki o lokaciji, dobavitelju in končni ceni.
Za projekt skrbi GEN energija, ki jo zdaj vodi generalna direktorica Nada Drobne Popović. V igri za dobavitelja ostajata dva ponudnika: ameriški Westinghouse z reaktorjem AP1000 moči 1.000 MW in francoski EDF z reaktorjema moči 1.200 in 1.650 MW. Korejski KHNP se je iz postopka umaknil januarja 2025 po sporu z Westinghouseom. Ocenjena investicijska vrednost brez stroškov financiranja znaša od 9,6 do 15,4 milijarde evrov, s financiranjem pa med 15 in 22 milijardami.
Po načrtih GEN energije bo končna investicijska odločitev sprejeta leta 2029, gradnja se bo začela leta 2033, komercialno obratovanje pa je predvideno za leto 2041. Do septembra 2026 bo zaključena tudi študija izvedljivosti hladilnih stolpov, v teku pa je več kot 30 analiz in študij.
JEK2 je leta 2026 drugačen projekt kot leta 2024. Termoelektrarna Šoštanj ni cenovno konkurenčna in bo postopoma zmanjšala proizvodnjo. Jedrska elektrarna Krško, ki pokriva okrog tretjino slovenske porabe električne energije, je leta 2023 vstopila v obdobje podaljšanega obratovanja do 2043. Brez novega vira bi Slovenija po zaprtju obeh postala 80- do 90-odstotno uvozno odvisna.
Vojna v Iranu in skok cen nafte nad 100 dolarjev sta opomnik, kako hitro se lahko energetski trg prevesi. Za Slovenijo, ki nima lastnih fosilnih virov in je že zdaj neto uvoznica električne energije, vprašanje energetske suverenosti zadeva neposredno industrijske in gospodinjske odjemalce. Pariški samit bo preizkus, ali evropski voditelji znajo prevesti jedrski zagon v konkretne finančne zaveze in časovnice gradnje.
