Slovenski trg dela v prvi polovici leta 2026 po ocenah delodajalcev ostaja v pozitivnem območju, a je optimizma manj kot pred nekaj meseci. Delodajalci načrtujejo 1,3-odstotno rast zaposlenosti, kar pomeni skoraj 30.000 novih zaposlitev, vendar je to hkrati opazno manj kot spomladi, ko so bile napovedi za 0,8 odstotne točke bolj optimistične. Podatke je v najnovejši raziskavi Napovednik zaposlovanja objavil Zavod RS za zaposlovanje.
Čeprav skupna slika še vedno kaže rast, raziskava razkriva, da se strukturna neskladja na trgu dela poglabljajo. Podjetja v številnih dejavnostih sicer želijo zaposlovati, a pri tem vse pogosteje ne najdejo ustreznih kandidatov. Težava torej ni pomanjkanje delovnih mest, temveč pomanjkanje ljudi z ustreznimi znanji in pripravljenostjo za določene vrste dela.
Najbolj optimistični so majhni delodajalci
Najbolj pozitivne napovedi glede gibanja zaposlovanja prihajajo iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti, kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter gradbeništva. Gre za panoge, kjer je povpraševanje po delu že dalj časa stabilno ali v porastu, hkrati pa so to sektorji, kjer se pomanjkanje delovne sile najbolj neposredno pozna v vsakdanjem delovanju.
Po velikosti podjetij so glede prihodnjega zaposlovanja najbolj optimistični majhni delodajalci. Ti pogosto hitreje zaznajo spremembe na trgu in se nanje tudi prilagodijo, hkrati pa imajo več težav pri iskanju kadra, saj so manj konkurenčni pri plačah in dodatnih ugodnostih v primerjavi z velikimi sistemi.
Poklici, ki jih primanjkuje, ostajajo isti
Napovednik zaposlovanja potrjuje že znano sliko deficitarnih poklicev. V prihodnjega pol leta bodo delodajalci najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, prodajalce, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v hotelih, uradih in drugih ustanovah.
Veliko povpraševanje ostaja tudi po elektroinštalaterjih, skladiščnikih, uradnikih za nabavo in prodajo, delavcih za preprosta dela pri visokih gradnjah ter po poklicih v zdravstvu in socialni oskrbi na domu. Med poklici, pri katerih imajo delodajalci že dlje časa največ težav, ostajajo tudi kuharji, kjer se pomanjkanje kadra že pozna na obsegu in kakovosti ponudbe, zlasti v turizmu.
Skoraj polovica delodajalcev ne najde ustreznih ljudi
Podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da se je v zadnjih šestih mesecih s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev soočalo 45,7 odstotka vprašanih delodajalcev. Posebej izrazita je težava pri velikih podjetjih, kjer je z nezadostno ponudbo kadra soočenih več kot 70 odstotkov delodajalcev.
Razlogi za to so različni. Velika podjetja imajo pogosto zelo specifične zahteve glede znanj, izkušenj in delovnega ritma, hkrati pa so njihovi kadrovski postopki bolj formalizirani in manj prilagodljivi. V kombinaciji z demografskimi trendi, staranjem prebivalstva in omejenim številom mladih, ki vstopajo na trg dela, to pomeni vedno večji pritisk na kadrovske službe.
Zdravstvo, izobraževanje in turizem pod največjim pritiskom
Pomanjkanje delovne sile je najbolj izrazito v zdravstvu in socialnem varstvu, izobraževanju, dejavnosti poslovanja z nepremičninami, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Prav v teh sektorjih se združujejo visoke potrebe po kadru, zahtevni delovni pogoji in omejena privlačnost poklicev za mlajše generacije.
Več kot polovica delodajalcev pričakuje, da bodo imeli težave z iskanjem kadra tudi v prihodnje. Najvišji, več kot 75-odstotni delež težav pričakujejo v zdravstvu in socialnem varstvu, sledijo izobraževanje, gostinstvo ter dejavnosti prevozov in skladiščenja.
Previden optimizem in stari izzivi
Čeprav so obeti za zaposlovanje še vedno pozitivni, raziskava kaže na večjo previdnost delodajalcev. Negotovosti, povezane z gospodarskimi razmerami, stroški dela, energetsko krizo in splošnim poslovnim okoljem, vplivajo na zadržanejše načrtovanje rasti.
Napovednik zaposlovanja, v katerem je letošnjo jesen sodelovalo skoraj 3000 delodajalcev z desetimi ali več zaposlenimi iz vse Slovenije, tako ponovno opozarja na sistemski problem slovenskega trga dela. Ta ni v pomanjkanju dela, temveč v neusklajenosti med tem, kar podjetja potrebujejo, in tem, kar trg dela dejansko ponuja.
Preberite več:
Če se strukturna neskladja ne bodo naslovila s premišljenimi ukrepi na področju izobraževanja, prekvalifikacij, delovnih pogojev in priseljevanja delovne sile, bo pozitiven trend zaposlovanja vse težje ohranjati – kljub temu da interes delodajalcev po novih zaposlitvah ostaja.
