Dve leti po katastrofalnih avgustovskih poplavah leta 2023 so na terenu še vedno vidne številne posledice, a tudi veliko že opravljenega dela.
Kljub številnim izvedenim ukrepom pristojni poudarjajo, da proces obnove še zdaleč ni končan – zahtevnejši projekti šele prihajajo, država pa se pripravlja tudi na posodobitev zakonodaje za boljši odziv ob prihodnjih naravnih nesrečah.
Tek na dolge proge: ključni ukrepi in izzivi pri obnovi
V dveh letih od ujme so bili na pobudo države izplačani odškodnine lastnikom poškodovanih hiš, zagotovljena sredstva za najem neprofitnih stanovanj in različne socialne pomoči, tako posameznikom kot podjetjem in kmetom. Med glavnimi finančnimi ukrepi izstopajo:
- finančna pomoč za selitev prebivalcev iz ogroženih objektov,
- investicije v sanacijo vodotokov in državne infrastrukture,
- predplačila občinam za pomoč pri izvajanju lokalnih projektov.
Škoda po poplavah je bila prvotno ocenjena na tri milijarde evrov, a skupna ocena potrebne obnove z upoštevanjem vseh stroškov znaša kar deset milijard evrov. Do zdaj je bilo za obnovo porabljenih že več kot 1,1 milijarde evrov, v prihodnjih treh letih pa bo temu namenjenih še 2,5 milijarde. V skladu za obnovo se trenutno nahaja 664 milijonov evrov, pričakuje pa se, da bo do leta 2028 v sklad skupno priteklo okoli dve milijardi evrov.
Lastnikom približno 207 objektov, poškodovanih v poplavah, je država že izplačala odškodnine v skupni višini okoli 64 milijonov evrov. Poleg tega je trenutno v različnih fazah usklajevanja – od notarskih overitev do priprav na izplačila – še 277 pogodb z lastniki poplavljenih domov.
Minister za finance Klemen Boštjančič opozarja, da je obseg nalog ogromen: “Dela še ni konec in ga v dveh letih glede na zahtevnost ni moglo biti konec.” Posebej izpostavlja, da država pri izplačilih upošteva finančna pravila in s tem ohranja transparenco nad porabo, kljub temu pa priznava, da so občine pogosto preobremenjene in projekti včasih niso dovolj dobro pripravljeni.
Državni sekretar in vodja službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je poudaril, da obnova napreduje – za zdaj so zaključili blizu 40 odstotkov od predvidenega časa, na nekaterih točkah celo pred načrti. Največji izzivi šele prihajajo, zlasti na področju sanacije vodotokov in plazov, kjer bodo potrebni celostni in strokovno zastavljeni projekti.
Pripravljeni na prihodnje izzive?
Slovenija se je po mnenju pristojnih v zadnjih dveh letih občutno izboljšala tudi v smislu pripravljenosti na morebitne podobne nesreče. Ključno vlogo pri tem ima boljša koordinacija državnih služb in centralno vodenje projektov, ki jih usmerja kabinet predsednika vlade.
V okviru priprav na prihodnje naravne nesreče bodo vse pozitivne izkušnje iz tokratne obnove vključene v prenovljeno zakonodajo, so napovedali pristojni.
Preberite več:
Država si prizadeva, da bi prihodnje ujme sprejeli bolje pripravljeni, z bolj jasno in učinkovito zakonodajo ter manj birokratskimi ovirami, kar naj bi slovenski prostor naredilo še bolj odpornega na naravne nesreče.
