V prvi polovici letošnjega leta se je po dolgih letih upada slovenski nepremičninski trg spremenil. Geodetska uprava Republike Slovenije je objavila polletno poročilo, ki razkriva preobrat na trgu stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za gradnjo. Kljub rasti cen pa presežno povpraševanje ostaja glavni nosilec na trgu.
V primerjavi z drugim polletjem 2024 se je število prodanih stanovanj v večstanovanjskih stavbah povečalo za 30 odstotkov, število prodanih hiš pa za 20 odstotkov. Podoben trend, čeprav nekoliko manj izrazit, velja tudi za zazidljiva zemljišča, kar pomeni, da je trg po več letih stagnacije ponovno zaživel in povečal promet.
Ključni vzrok za povečanje so ugodnejši pogoji financiranja, predvsem padec fiksnih obrestnih mer za stanovanjske kredite, ter dobra gospodarska klima z visoko zaposlenostjo in realno rastjo plač.
Rekordne cene in dolgotrajni postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja
Cene stanovanj so v zadnjih dveh letih zrasle za 3 do 5% na polletje. Leta 2025 so cene dosegale rekordne vrednosti. Srednja cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3.000 evrov za kvadratni meter, medtem ko v Ljubljani znaša skoraj 4.900 evrov/m².
To močno rast cen pojasnjujejo pomanjkanje ponudbe, predvsem majhna ponudba zazidljivih zemljišč in dolgotrajni postopki pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Dodatno se cene dvigujejo zaradi naraščanja gradbenih stroškov, ki še dodatno obremenjujejo trg.
Preberite več:
Če v prihodnje ne pride do večjih gospodarskih šokov ali političnih sprememb, ni pričakovati pomembnih sprememb tržnih trendov. Nepremičninski trg bo po oceni Geodetske uprave še naprej zaznamovale visoke cene in presežno povpraševanje.
