Dobiček slovenskega bančnega sistema ostaja na zgodovinsko visokih ravneh, vendar se trend, ki je zaznamoval zadnji dve leti, očitno obrača. Banke so v prvih enajstih mesecih lani ustvarile 883 milijonov evrov čistega dobička, kar je 9,2 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Podatki kažejo, da se obdobje izjemnih zaslužkov, poganjanih predvsem z visokimi obrestnimi merami, postopno izteka.
Po podatkih Banke Slovenije se je dobiček pred davki znižal še nekoliko bolj izrazito, za 11,3 odstotka, na 992 milijonov evrov. Ključni razlog ostaja padec neto obrestnih prihodkov, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem predlani zmanjšali za več kot desetino in znašali 1,3 milijarde evrov. To potrjuje, da se učinek visokih obrestnih marž, ki so bankam v letih 2023 in 2024 prinesle rekordne dobičke, postopno umirja.
Del izpada obrestnih prihodkov so banke nadomestile z rastjo neobrestnih prihodkov, ki so se povečali za 10,3 odstotka, na 729 milijonov evrov. A to ni zadostovalo za ohranitev skupnega bruto dohodka, ki je z nekaj več kot dvema milijardama evrov upadel za skoraj štiri odstotke. Ob tem so se operativni stroški povečali za 2,3 odstotka, kar je dodatno pritisnilo na končni rezultat. Neto dohodek bank je bil tako za skoraj devet odstotkov nižji kot leto prej.
Posebej velja izpostaviti rast oslabitev in rezervacij, ki so v prvih enajstih mesecih dosegle 100 milijonov evrov, kar je več kot 30 odstotkov več kot leto prej. Banka Slovenije ob tem ugotavlja rahlo poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja, predvsem zaradi povečanja nedonosnih izpostavljenosti pri nefinančnih družbah. Povečanje je sicer omejeno na manjše število podjetij in izvira predvsem iz predelovalne dejavnosti, a kljub temu nakazuje, da se del gospodarstva že sooča z bolj zahtevnimi pogoji poslovanja.
Na drugi strani se kreditna aktivnost nadaljuje. Novembra se je obseg posojil nebančnemu sektorju povečal za 188 milijonov evrov, največ pri gospodinjstvih. Skupni obseg posojil je konec novembra dosegel 30,5 milijarde evrov, kar je več kot sedem odstotkov več kot leto prej.
Preberite več:
Vloge nebančnega sektorja so zrasle na 43,5 milijarde evrov, bilančna vsota bančnega sistema pa se je povečala na 57,1 milijarde. Izjemni rezultati iz časa najvišjih obrestnih mer se tako umikajo bolj umirjeni, a še vedno stabilni dobičkonosnosti.
