Povprečna obrestna mera za nove stanovanjske kredite v Italiji se je februarja znižala na 3,42 odstotka, s 3,45 odstotka mesec prej in s 4,42 odstotka v decembru 2023. Povprečna mera za nova posojila podjetjem je padla na 3,45 odstotka, s 3,53 odstotka januarja in s 5,45 odstotka decembra 2023. Podatke je danes objavilo Italijansko bančno združenje (ABI) v mesečnem poročilu o stanju bančnega sistema.
Obseg bančnih posojil gospodinjstvom in podjetjem je februarja medletno zrasel za 2,1 odstotka. Za gospodinjstva je to štirinajsti zaporedni mesec rasti, za podjetja osmi. Nedonosna posojila (sofferenze) so se januarja znižala na 27,1 milijarde evrov neto, s 30 milijard septembra 2025 in s 31,3 milijarde konec leta 2024. V primerjavi z rekordom 196,3 milijarde iz leta 2015 gre za padec za več kot 169 milijard.
Na strani varčevanja so vloge in obveznice bank februarja medletno narasle za 4 odstotke in dosegle 2.145 milijard evrov. Vloge same so se povečale za 4,6 odstotka. Obrestna mera za nove vezane vloge je zrasla na 2,07 odstotka, nad povprečjem evrskega območja (1,88 odstotka).
Podatki so sicer zajeti pred začetkom vojaških operacij na Bližnjem vzhodu 28. februarja. Podpredsednik ABI Gianfranco Torriero je po poročanju agencije ANSA opozoril, da bodo učinki krize na kreditne razmere odvisni od njenega trajanja. Tržni kazalniki že reagirajo: euribor se je marca povzpel na 2,15 odstotka z 2,01 februarja, desetletni obrestni swap (IRS) pa z 2,80 na 3 odstotke. Sindikat Fabi ob tem opozarja, da je kredit v Italiji že zdaj dražji kot v povprečju evrskega območja.
