Slovensko gospodarstvo vstopa v predvolilno leto z vse večjim nezadovoljstvom med obrtniki in podjetniki. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da podjetja vse težje ohranjajo mednarodno konkurenčnost, razlogi pa so znani že dolgo: visoke davčne obremenitve in prispevki, zapletena administracija ter nepredvidljivo poslovno okolje. V obdobju pred parlamentarnimi volitvami želijo v zbornici politikom vseh strank, kot pravijo, “nastaviti ogledalo” in v razpravo vnesti izkušnje iz prakse.
Predsednik OZS Blaž Cvar je na srečanju z mediji poudaril, da obrtniki in podjetniki na svoje težave opozarjajo že dalj časa, a se zdi, da njihovi pozivi ne naletijo na posluh. Po njegovih besedah je gospodarski razvoj vse bolj otežen, kar se kaže tako pri investicijah kot pri zaposlovanju.
“Če podjetja nimajo stabilnega in predvidljivega okolja, ne morejo dolgoročno načrtovati,” je opozoril in dodal, da je ravno negotovost ena največjih težav sedanjega trenutka.
Administrativne ovire in nova bremena
Med ključnimi težavami je Cvar izpostavil administrativne ovire, visoko obdavčitev plač ter uvajanje novih obremenitev. Posebej kritičen je bil do prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga je označil za primer ukrepa, kjer se sredstva pobirajo brez jasne razlage, kako in kdaj bodo porabljena.
Po njegovih besedah to pri podjetnikih ustvarja občutek, da država od njih zahteva vedno več, hkrati pa ne ponuja jasnih odgovorov ali razbremenitev na drugih področjih.
Da bi okrepili svoj glas, bodo v OZS v prihodnjih tednih pripravili več terenskih dogodkov po Sloveniji. Na njih bodo lokalni obrtniki in podjetniki neposredno predstavljali ključne težave in ukrepe, ki bi jih morali politične stranke vključiti v svoje programe.
“Dovolj nam je praznih obljub in političnega eksperimentiranja,” je bil jasen Cvar in dodal, da so se številni eksperimenti na področju gospodarstva izkazali za zgrešene.
Od prihodnje vlade v OZS pričakujejo predvsem razumevanje osnovnega dejstva, da brez ustvarjanja nove vrednosti ni mogoče zagotavljati socialnih transferjev in javnih storitev. Po besedah Cvara gospodarstvo trenutno ni deležno spodbud, temveč vse več omejitev.
“Namesto da bi podjetja razbremenili, jih dušimo,” je opozoril in dodal, da brez spremembe smeri dolgoročno ne bo zmagovalcev.
Prometni sektor kot opozorilni primer
Podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet Peter Pišek je opozoril, da je prevozniška panoga danes eden najbolj zgovornih primerov posledic prekomernih obremenitev. Po njegovih besedah kar 95 odstotkov stroškov prevoznikov izhaja iz obveznosti, ki jih nalaga država.
“Potem pa naj prevoznik konkurira na evropskem trgu, kjer imajo podjetja iz drugih držav bistveno nižje obremenitve,” je bil kritičen.
Pišek je izpostavil tudi primer obvezne božičnice. Ta po njegovih besedah sama po sebi ne bi bila problematična, če bi bila napovedana pravočasno in v okviru socialnega dialoga. Težava nastane, ko se takšni ukrepi sprejemajo tik pred iztekom leta, brez možnosti prilagoditve.
Takšna praksa po njegovem mnenju dodatno ruši zaupanje podjetnikov v stabilnost poslovnega okolja.
139 zahtev, ki čakajo na odgovor
Generalni direktor OZS Danijel Lamperger je spomnil na 139 zahtev do vlade, ki so jih maja lani predstavili na Forumu obrti in podjetništva. Po njegovih besedah ne gre za parcialne interese, temveč za predloge rešitev, ki bi koristile celotnemu gospodarstvu in s tem državi.
“Upamo, da bodo odločevalci razumeli, da brez močnega gospodarstva ni močne družbe,” je poudaril.
OZS se tudi tokrat ne postavlja v politično vlogo, temveč v vlogo glasnika prakse. A sporočilo je jasno: brez resne razprave o razbremenitvi gospodarstva in stabilnem poslovnem okolju bo konkurenčnost slovenskih podjetij še naprej slabela. Predvolilno leto bo tako tudi test, ali je politika pripravljena prisluhniti tistim, ki ustvarjajo delovna mesta in plačujejo davke.
