Nočitev v slovenskem kampu – z avtodomom, prikolico ali šotorom – letos stane slabih 34 evrov. Pred petimi leti bi za isto parcelo plačali četrtino manj. Cene rastejo, povpraševanja pa ne zmanjkuje.
Portal Camping.info, ki spremlja več kot 23.000 evropskih kampov, je objavil letno analizo cen. Rezultati niso presenečenje: alpske države so najdražje, balkanske najcenejše.
Slovenija se s povprečno ceno 33,93 evra za dve osebi uvršča na peto mesto med najdražjimi državami. Pred njo so le Italija in Hrvaška (obe 40,40 evra), Švica (39,23 evra) ter Avstrija (38,30 evra). A preden se zgražamo nad cenami, velja pogledati, kaj za ta denar dobimo.
Slovenski kampi so lani našteli 2,37 milijona prenočitev. To je sedmina vsega, kar slovenski turizem ustvari v enem letu. Predsednica Združenja kampov Slovenije Lidija Koren pravi, da upravljavci pred letošnjo sezono gledajo naprej z zmernim optimizmom. Povpraševanja ne manjka, infrastruktura se izboljšuje, trajnostni certifikati prinašajo nove goste.
Na drugem koncu cenovne lestvice se odpira povsem drug svet. Albanija s 14,18 evra na noč ostaja najcenejša evropska destinacija za kampiranje. Črna gora ji sledi s 15,58 evra. Kamping asocijacija Črne gore ob tem poudarja, da nizka cena ne pomeni nizke kakovosti – nasprotno, infrastruktura se hitro razvija, razmerje med ceno in ponudbo pa privablja vse več zahodnoevropskih gostov.
| Država | Cena/noč (€) | Sprememba |
|---|---|---|
| Italija | 40,40 | +2,96 % |
| Hrvaška | 40,40 | +4,20 % |
| Švica | 39,23 | +1,47 % |
| Avstrija | 38,30 | +5,36 % |
| Slovenija | 33,93 | +3,32 % |
| Srbija | 20,69 | +9,12 % |
| Bosna in Hercegovina | 18,67 | +2,25 % |
| Severna Makedonija | 17,97 | +7,09 % |
| Črna gora | 15,58 | b. p. |
| Albanija | 14,18 | +4,88 % |
| Vir: Camping.info, 2025 | Cena za 2 osebi, vklj. parcela, vozilo, elektrika, takse | ||
Toda cene na Balkanu rastejo hitreje kot drugod. Srbija je letos zabeležila 9-odstotno podražitev, Slovaška 13-odstotno, Poljska skoraj 12-odstotno. Poceni destinacije postajajo manj poceni, a vrzeli z zahodom še dolgo ne bodo zakrpale.
Posebno poglavje predstavlja glamping. Ta beseda, skovanka iz glamour in camping, označuje luksuzne nastanitve sredi narave – lesene hišice z jacuzzijem, safari šotore s posteljami king size, včasih celo predelane vinske sode. Analitska hiša Grand View Research napoveduje, da bo evropski trg glampinga do leta 2030 vreden 2,17 milijarde evrov. Letna rast naj bi znašala 8,5 odstotka.
Slovenija se pri tem ne znajde slabo. Lonely Planet jo je že pred leti označil za pionirko zelenega turizma, kjer po podeželju vznikajo vse bolj domiselne nastanitve. Od Gozdnih vil ob Blejskem jezeru do Chateau Ramšaka pri Mariboru – ponudba za tiste, ki si želijo narave brez odrekanja udobju, se širi.
Vprašanje, ki se zastavlja, je preprosto: ali višje cene odvračajo goste? Podatki kažejo, da ne. Nemški kampi so lani zabeležili rekordnih 43 milijonov nočitev. Slovenski turizem je imel najboljše leto doslej – skoraj 17 milijonov prenočitev, od tega največ avgusta.
Maximilian Möhrle, direktor Camping.info, ob tem svetuje: kdor želi prihraniti, naj se izogne turističnim žariščem in izkoristi programe zvestobe. Kdor išče luksuz, ga bo našel v Alpah. Kdor računa vsak evro, naj pogleda proti jugu.
Evropa ostaja kontinent za vse okuse in vse denarnice. Tudi pod šotorom.
