Vsako slovensko podjetje, ki izdelek zapakira in ga da na trg, bo od 12. avgusta letos moralo za vsak tip embalaže pripraviti tehnično dokumentacijo in izjavo o skladnosti. Obveznost ne zadeva le proizvajalcev embalaže, temveč vsakega, ki pakiran izdelek prvič ponudi na trgu EU, od živilske industrije in lekarn do spletnih trgovcev in kmetov, ki pridelke prodajajo pod lastnim imenom. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki nadomešča 30 let staro direktivo, je neposredno zavezujoča v vseh državah članicah brez prenosa v nacionalno zakonodajo.
Posledice bodo čutile vse panoge, a na različne načine in ob različnih rokih. Živilska podjetja bodo morala zagotoviti, da embalaža za stik z živili ne vsebuje perfluoroalkilnih snovi (PFAS) nad mejnimi vrednostmi, kar velja že od avgusta, čeprav poenoten evropski protokol za testiranje še ni dokončan. Gostinci od januarja 2030 ne bodo smeli ponujati posameznih porcij začimb, omak in sladkorja v plastični embalaži za enkratno uporabo, hoteli pa ne bodo smeli postavljati miniaturne kozmetike v sobe. Spletni trgovci bodo morali zagotoviti, da v paketih prazen prostor ne presega polovice notranjega volumna, torej konec velikih škatel z nekaj gramov blaga in kupom polnilnega materiala. Od leta 2030 bo morala vsa plastična embalaža vsebovati minimalni delež recikliranega materiala, 30 odstotkov za PET-steklenice, 10 odstotkov za embalažo v stiku z živili ali zdravili iz drugih polimerov in 35 odstotkov za embalažo brez stika z občutljivimi izdelki.
Prilagoditev bo stala. Tehnična dokumentacija za vsak tip embalaže zahteva čas in strokovno znanje. Embalažo v stiku z živili bo treba testirati na PFAS, nabava plastike z obveznim deležem recikliranega materiala pa bo dražja od sedanje. A uredba obenem odpravlja 27 različnih nacionalnih režimov in vzpostavlja enoten nabor pravil za celoten enotni trg, kar dolgoročno znižuje stroške za vsa podjetja, ki prodajajo v več kot eni državi.
Mikropodjetja so delno zaščitena. Če je dobavitelj embalaže v isti državi članici, odgovornost za skladnost prevzame dobavitelj. Lokali s prodajno površino pod 100 kvadratnih metrov so izvzeti iz obveznosti, da od leta 2030 vsaj deset odstotkov pijač ponujajo v embalaži za večkratno uporabo.
Slovenija je pri ravnanju z odpadno embalažo med boljšimi v EU. Po podatkih Eurostata je leta 2023 na prebivalca nastalo 138,5 kilograma odpadne embalaže, znatno manj od evropskega povprečja 178 kilogramov. Stopnja recikliranja je dosegla 73,6 odstotka, kar Slovenijo uvršča na šesto mesto v uniji. Kljub temu bo morala količino odpadne embalaže zmanjšati za pet odstotkov do leta 2030 in 15 odstotkov do leta 2040 v primerjavi z letom 2018. Do leta 2029 bo morala vzpostaviti tudi kavcijske sisteme za plastične steklenice in kovinske pločevinke.
Evropska komisija je objavila smernice in nabor pogosto zastavljenih vprašanj, ki odgovarjajo na konkretna vprašanja gospodarskih subjektov, od opredelitve proizvajalca do ravnanja s sestavljeno embalažo. Oba dokumenta sta dostopna na spletni strani Komisije v angleščini, prevod v slovenščino bo sledil.
