Od sira do stekla – EU razširja zaščito geografskih oznak na industrijske izdelke

Steklarna Hrastnik
Foto: Steklarna Hrastnik/Lovro Rozina

Evropska unija je naredila velik korak, ki bo od danes izdelkom, kot so keramika, steklo, obrtni kovinski noži, tekstilni izdelki in drugi industrijski oziroma obrtni proizvodi, omogočila, da dobijo uradno zaščito geografske označbe (GI), tako isto kot jo že imajo siri, vina in drugi kmetijski proizvodi.

S tem se odpirajo vrata za manjše obrtnike in delavce, ki verjamejo v tradicijo, ročno delo in lokalno znanje. Zdaj lahko svoje mojstrstvo zaščitijo z znamko, ki bo veljala po vsej EU in bo nudila zaščito pred ponaredki, možnost izvoza in večjo prepoznavnost njihovih izdelkov.

Kaj prinaša uredba

Osnova je Uredba (EU) 2023/2411, ki jo je oktobra 2023 potrdil Svet Evropske unije, in ki formalno začne veljati čez nekaj tednov. Regulativa uvaja enoten sistem zaščite geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke, torej za tiste, katerih kakovost, ugled ali posebnost izhaja iz njihove geografske regije, kraja, tradicije.

Z namenom, da se prepreči razdrobljenost in pravna zmeda, bo upravljanje sistema prevzel Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), kar omogoča, da bo zaščita veljala po celotni EU in tudi v državah zunaj EU, ki potrjujejo ustrezne pogodbe.

Evropska komisija in poslanci so poudarili, da bo ta ureditev varovala tradicionalno znanje in obrt, spodbudila manjša in srednja podjetja ter prispevala k oživitvi lokalnih gospodarstev.

Slovenija je pripravljena

Da bi ureditev delovala enotno, je morala tudi vsaka država članica uskladiti domačo zakonodajo. V Sloveniji je ta mesec sprejeta dopolnitev Zakona o industrijski lastnini in novi izvedbeni predpisi za obrtne/industrijske geografske označbe, ki odpravijo nacionalni sistem in preidejo na evropski.

Slovenski obrtniki že lahko razmišljajo o tem, da bi zaščitili svoje izdelke, tako da vložijo vlogo pri pristojnem organu (Urad RS za intelektualno lastnino – URSIL), pripravijo opis izdelka, poreklo, specifikacijo, in potem, če bodo pogoji izpolnjeni, dobijo zaščito, ki velja po vsej EU.

Ko bodo potrošniki videli oznako, bodo vedeli, da je izdelek pristen, da prihaja iz določene regije in da spoštuje tradicijo, saj bo šlo za obrt z zgodovino.

Čeprav še ni javno potrjenih izdelkov slovenskih obrtnih geografskih označb (prijave se od 1. 12. šele začnejo), so optimalni pogoji za to tam, kjer obstaja obrtna tradicija in prepoznavna kvaliteta izdelkov To je lahko npr. Steklarna Hrastnik, ki v zasavski regiji deluje z več kot 200-letno zgodovino obrtništva.

Na evropski ravni že obstajajo primeri, ki so jih zakonodajalci kot vzore zapisali v uredbo. To so Boemsko steklo (češko steklo), Limoški porcelan (francoska keramika) in jedilni pribor Solingen (nemški noži in kovinska orodja). To so bili precedenčni izdelki za razširitev zaščite z živilske na industrijsko. EU si s tem ne želi zaščititi zgolj hrane, ampak tudi kulturno in obrtno dediščino.

V času, ko potrošniki težijo k avtentičnosti, ročnemu delu in trajnostnim izdelkom, bo geografska zaščita znak zaupanja. Za manjša podjetja je to priložnost, da svojo izdelavo zaščitijo pred kopijami in svojo zgodbo, identiteto in tradicijo ponudijo vsej Evropi in svetu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji