V poslovnem registru je vpisanih 172 subjektov, ki se ukvarjajo z letalskim prometom. Leta 2019, ko je Adria Airways šla v stečaj, jih je bilo 130. Število se je od takrat povečalo za 32 odstotkov oziroma za 42 novih subjektov, ugotavlja analiza bonitetne hiše CompanyWall za Lider.si. Med novoregistriranimi so čarterski operaterji, šole letenja, upravljalci manjših letal in posredniki. Komercialnega letalskega prevoznika s slovenskim sedežem in licenco za redne proge med njimi ni.
Stečaj 30. septembra 2019 je zaključil 58-letno zgodovino družbe, ki jo je tri leta pred tem država prodala nemškemu skladu 4K Invest za 100.000 evrov. Novi lastniki so družbo finančno izčrpali, stečajni upravitelj pa je pozneje vložil 78-milijonsko odškodninsko tožbo zoper nekdanje nemške direktorje. Agencija za civilno letalstvo je Adrii odvzela licenco še isti dan, ko je vodstvo predlagalo stečaj. Takrat je Adria opravljala okrog polovico vseh poletov z Brnika.
Šest let in pol pozneje letališče Jožeta Pučnika okreva, a počasi in z brazgotinami. Leto 2025 je Brnik zaključil z 1.591.443 potniki, 10,6 odstotka več kot leta 2024. Do ravni iz leta 2019 mu manjka še okrog osem odstotkov. Funkcije balkanskega vozlišča, ki jih je opravljala Adria s povezavami do Sarajeva, Skopja, Prištine, Podgorice in Tirane, pa Slovenija nikoli ni dobila nazaj. Teh 200.000 transfernih potnikov na leto je za Brnik trajno izgubljenih, ker so mesta zahodnega Balkana medtem vzpostavila neposredne lete v zahodne prestolnice.
Država je po propadu Adrie obljubila subvencioniranje letalskih prog in preučila ustanovitev novega nacionalnega prevoznika. Prevoznika ni ustanovila. Subvencije je zakonsko uredila januarja 2023 s programom, vrednim 16,8 milijona evrov za obdobje 2023 do 2025 oziroma 5,6 milijona na leto. Država bi prevoznikom, ki bi vzpostavili lete na prednostnih progah, subvencionirala do 50 odstotkov letaliških pristojbin.
| ZRAČNI PROMET V SLOVENIJI (H51), 2019–2024 | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Segment | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | Sprememba | ||
| Potniški zračni promet (H51.1) | 126 | 131 | 142 | 156 | 155 | 157 | +24,6 % | ||
| Tovorni zračni promet (H51.2) | 4 | 5 | 7 | 11 | 13 | 15 | +275 % | ||
| Vesoljski promet (H51.22) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | – | ||
| SKUPAJ (H51) | 130 | 136 | 149 | 167 | 168 | 172 | +32,3 % | ||
| |||||||||
Po prvih šestih razpisih so pristojni razdelili 1,2 milijona evrov od razpoložljivih 16,8 milijona. Na sedmi razpis se ni prijavila nobena letalska družba. Iz programa so nastali leti v Luksemburg, Rigo, Madrid, Köbenhavn in Düsseldorf. Eurowings, ki ga je ministrstvo izbralo za düsseldorfsko povezavo, je pozneje lete v Ljubljano že ukinil. Norwegian vzdržuje le sezonsko povezavo s Köbenhavnom.
Wizz Air, madžarski nizkocenovnik, ki bi bil za Brnik strateško najpomembnejši partner, je jasno sporočil, da mu sedanji subvencijski okvir ne omogoča dobičkonosne širitve iz Ljubljane. Prevoznik je z ministrstvom opravil več sestankov, a konkretnih načrtov ni. Junija letos bo sicer začel leteti med Podgorico in Ljubljano, vendar pod subvencijo črnogorske, ne slovenske vlade.
Latvija ima dva milijona prebivalcev, Slovenija 2,1 milijona. AirBaltic, ki ga je leta 1995 ustanovila latvijska vlada in je država še danes večinski lastnik, je zrastel v prevoznika s floto 50 letal Airbus A220-300. Letališče v Rigi je leta 2024 oskrbelo 7,12 milijona potnikov in ponujalo 97 povezav v 38 državah. Brnik je istega leta z 1,44 milijona potnikov in 25 povezavami v 19 državah petkrat manjši. Dve enako veliki državi, a ena ima prevoznika, ki letališče uporablja kot domačo bazo, druga nima nobenega.
Pegasus Airlines bo letos povezal Ljubljano z istanbulskim letališčem Sabiha Gökçen, EasyJet bo dodal Edinburg, KLM in Swiss bosta okrepila frekvence na amsterdamski in züriški progi, AirBaltic bo povečal število tedenskih letov v Rigo. Vse to so tuji prevozniki, ki letijo, dokler jim proga prinaša dobiček, in jo ukinejo, ko jim ne. Nobeden od njih Brnika ne obravnava kot domačo bazo. Nobeden ne bo sam od sebe odprl proge v Sarajevo ali Prištino, ker se ne splača brez transfernih potnikov, ki jih je nekoč usmerjala Adria.
Po podatkih bonitetne hiše CompanyWall je bilo v potniškem zračnem prometu leta 2019 registriranih 126 subjektov, leta 2024 pa 157, kar je rast za 25 odstotkov. V tovornem segmentu se je število skoraj početverilo, s štirih na 15. Rast se ni ustavila niti v pandemičnih letih 2020 in 2021, ko je promet na Brniku padel za več kot 80 odstotkov. Vpisati podjetje za letalski promet ni isto kot leteti. Trg je dobil desetine novih imen, a nobeden od teh subjektov ni zapolnil vrzeli, ki jo je pustila Adria. Država, ki se v registru ponaša s 172 subjekti v zračnem prometu in okrog 400 v celotnem letalskem ekosistemu, šest let po stečaju Adrie ni uspela niti porabiti denarja, ki ga je namenila za subvencije. Od 16,8 milijona evrov jih je v treh letih razdelila manj kot 1,3 milijona.
