Jerome Powell je pred dvema tednoma storil nekaj, česar v svoji karieri še ni: v video posnetku, objavljenem na spletni strani Federal Reserve, je napadel lastno vlado. “Grožnja s kazenskim pregonom je posledica tega, da Federal Reserve določa obrestne mere na podlagi lastne ocene, kaj bo služilo javnosti, namesto da bi sledil željam predsednika,” je dejal.
Prihodnji teden bo Powell prvič po tej izjavi sedel pred mikrofone.
V sredo zvečer bo ameriška centralna banka sporočila odločitev o obrestnih merah. Trgi stavijo, da jih bo pustila pri miru, nekje med 3,50 in 3,75 odstotka. Nihče pa ne bo poslušal številk. Poslušali bodo ton. Vlagatelji bodo iskali znake, da Powell popušča pritisku Bele hiše, ali pa da vztraja pri neodvisnosti Fed.
Donald Trump Powella že leta zmerjuje z “neumnim”, “trapastim” in “popolnim bedakom”. Lani ga je hotel odpustiti, a so mu pravniki povedali, da tega ne more storiti. Letos je šel dlje. Ministrica za pravosodje Pam Bondi je odredila preiskavo Powellovega pričanja pred senatnim odborom za bančništvo junija lani. Uradno gre za prenovo stavb Fed v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev. Powell pravi, da so to “pretveze”.
Trump je zanikal vpletenost. “Ne vem ničesar o tem,” je dejal televiziji NBC. “A zagotovo ni dober pri vodenju Fed in ni dober pri gradnji stavb.”
Odziv je bil takojšen. Guvernerji enajstih centralnih bank, med njimi Christine Lagarde iz Evropske centralne banke, Andrew Bailey iz Bank of England in šef švicarske centralne banke Martin Schlegel, so v skupni izjavi zapisali, da “stojijo v polni solidarnosti” s Powellom. V svetu centralnega bančništva takšne izjave niso običajne. Centralni bankirji govorijo o inflaciji, obrestnih merah, likvidnosti. Ne govorijo o solidarnosti s kolegom, ki mu lastna vlada grozi z zaporom.
Krishna Guha iz investicijske banke Evercore ISI je ob novici zapisal, da pričakuje “padec dolarja, obveznic in delnic v slogu prodajte Ameriko”. Stavne kvote na platformi Kalshi, ki so pred preiskavo kazale 85-odstotno verjetnost, da Powell zapusti položaj pred avgustom, so strmoglavile na 55 odstotkov. Preiskava je dosegla nasprotni učinek: Powell bo zdaj morda ostal dlje, samo da Trumpu prepreči imenovanje naslednika.
Powellov mandat predsednika Fed se izteče maja. Njegov mandat člana upravnega odbora pa traja do januarja 2028. Če se odloči ostati, bo Trump dobil predsednika Fed po svoji izbiri, a bo moral deliti sobo s Powellom še dve leti.
V četrtek bo svojo odločitev sporočila še Evropska centralna banka.
Christine Lagarde bo ob 14.15 po vsej verjetnosti dejala, da obrestne mere ostajajo nespremenjene, pri 2,15 odstotka za glavno obrestno mero in 2,0 odstotka za depozite. Decembra je na novinarski konferenci uporabila frazo, ki je trge pomirila: monetarna politika je “na dobrem mestu”. Inflacija v evrskem območju znaša 2,1 odstotka, komaj nad ciljem. Brezposelnost je rekordno nizka. Rast je skromna, a ni recesije.
ECB je v povsem drugačnem položaju kot Fed. Lagarde se ne sooča s kazenskimi preiskavami, ne z javnimi žaljivkami predsednika države, ne z grožnjami odpuščanja. Njena skrb je drugje: evroobmočje raste prepočasi. Nemčija, največje gospodarstvo celine, že četrtletja stagnira. Italija je na robu. Francija se ubada s proračunskim primanjkljajem. Španija in Nizozemska vlečeta naprej, a sami ne moreta nositi celine.
V petek bo Eurostat objavil prvo oceno gospodarske rasti za zadnje četrtletje 2025. Tretje četrtletje je prineslo 0,3-odstotno rast, a projekcije za četrto so skromnejše. ECB za prihodnje leto napoveduje 1,2-odstotno rast, manj kot letos.
Vmes, v sredo in četrtek, bodo rezultate objavili štirje od sedmih največjih tehnoloških podjetij na svetu.
Microsoft, Meta in Tesla v sredo po zaprtju borz. Apple dan pozneje. Skupaj ta podjetja predstavljajo približno četrtino vrednosti indeksa S&P 500.
Vlagatelje bo zanimalo, kdaj se bodo ogromna vlaganja v umetno inteligenco začela vračati. Družbe so v zadnjih dveh letih v podatkovne centre, čipe in infrastrukturo vlile desetine milijard dolarjev. Konec lanskega leta so se pojavili dvomi. Delnice so padle.
Za Teslo analitiki napovedujejo 40-odstotni padec dobička v primerjavi z lanskim letom. Prihodki naj bi se skrčili na 25 milijard dolarjev. Elon Musk bo moral pojasniti padec prodaje v času, ko konkurenca raste.
Za Apple Wall Street stavi na 94 milijard dolarjev prihodkov, od tega skoraj polovico iz iPhonov. Ključna bo Kitajska, kjer domači proizvajalci prevzemajo trg.
Yung-Yu Ma, glavni investicijski strateg pri PNC Financial Services, je ta teden trge opisal kot “kratko, a strmo vožnjo z vlakom smrti”. Dodal je: “Nisem prepričan, ali je v celoti za nami.”
Grenlandija, ki je prejšnji teden povzročala kaos, je za zdaj potihnila. Trump je namignil na dogovor z Dansko.
V naši regiji so razmere mirnejše. Narodna banka Srbije je januarja obrestno mero pustila pri 5,75 odstotka in za letos napovedala 3,5-odstotno rast. Hrvaška je decembra zabeležila 3,3-odstotno inflacijo, najnižjo v osmih mesecih. Slovenija bo po napovedih Evropske komisije letos zrasla za odstotek, prihodnje leto pa za 2,4 odstotka, podprta z rastjo plač in porabe.
Odločitve Fed vplivajo na tok kapitala v regijo, odločitve ECB na ceno kreditov za slovenska podjetja.
Svetovni gospodarski forum v Davosu se je pravkar zaključil. Skoraj 3.000 voditeljev je pet dni razpravljalo pod geslom “Duh dialoga”. Emmanuel Macron je dejal, da “živimo sredi globokega svetovnega premika”. Ursula von der Leyen je obljubila, da bo “Evropa vedno izbrala svet”. Kitajski podpredsednik Han Zheng je napovedal, da bo Peking domače povpraševanje postavil na vrh letošnje agende.
Powellova novinarska konferenca je v sredo ob 20.30. Lagardova v četrtek ob 14.45. Applovi rezultati v četrtek ob 23. uri.
