Podatki Statističnega urada Slovenije za leto 2024 kažejo, da je skupna količina nastalih odpadkov v Sloveniji dosegla nekaj manj kot 10,3 milijona ton, kar predstavlja skoraj desetodstotni upad v primerjavi z letom 2023. Ta upad je predvsem posledica zmanjšanja gradbenih odpadkov, ki so prevladovali s količino 7,3 milijona ton, kar pomeni padec za približno 14%. Količina komunalnih odpadkov se je medtem povečala za dva odstotka.
Med nevarnimi odpadki je zaznan nadaljnji upad za približno 17% na skupno 133.000 ton. Nasprotno pa so se odpadki iz informacijskih in komunikacijskih ter drugih poslovnih dejavnosti več kot podvojili, kar je prav tako povezano s povečanim deležem gradbenih odpadkov pri teh dejavnostih. Največji upad pa je zabeležila področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter rudarstva.
Komunalni odpadki so v letu 2024 znašali okoli 1,1 milijona ton oziroma 526 kilogramov na prebivalca, kar je dva odstotka več kot leto pred tem. Mešanih komunalnih odpadkov, ki predstavljajo približno četrtino vseh komunalnih odpadkov, je bilo manj za dva odstotka. Večino komunalnih odpadkov, skoraj 75%, so bile ločeno zbrane frakcije, med njimi prevladujejo papir in karton ter biorazgradljivi materiali.
Recikliranje raste, manj odpadkov na odlagališčih
V letu 2024 so slovenska podjetja in javne službe predelale skoraj 11 milijonov ton odpadkov. Od tega je bilo 70% predelanih z zasipanjem – večinoma gradbeni odpadki. Reciklirana je bila več kot četrtina odpadkov oz. skoraj 2,9 milijona ton, kar je pet odstotkov več kot v letu 2023. Med recikliranimi komunalnimi odpadki je skoraj polovica predstavljala biorazgradljive snovi, sledil pa sta papirna embalaža in les.
V energetske namene se je predelalo 370.000 ton odpadkov, kar predstavlja več kot tri odstotke vseh predelanih odpadkov. Odpadki, namenjeni odstranjevanju, so se povečali za skoraj 12%, vendar je količina odloženih odpadkov padla za tri odstotke, kar je pozitiven trend.
Količina uvoženih odpadkov se je povečala za desetino, večinoma gre za kovinske odpadke, ki prihajajo iz Italije in drugih sosednjih držav. Izvoz se je prav tako povečal, največ odpadkov je bilo izvoženih v Italijo, kjer kovinski odpadki predstavljajo 95% vseh izvoznih količin.
Preberite več:
Kar zadeva regije Slovenije, se je količina komunalnih odpadkov na prebivalca najbolj povečala v Pomurski in Koroški regiji, medtem ko je največje znižanje zabeleženo v Savinjski regiji.
