Na nacionalni konferenci o odpornosti, tehnologijah in investicijah dvojne rabe na Brdu pri Kranju je predsednik vlade Robert Golob poudaril, da je sodelovanje med državo, gospodarstvom in raziskovalnim okoljem postalo ključen pogoj za ohranitev evropske konkurenčnosti. Po njegovih besedah se je Slovenija v zadnjih petih letih soočila s pandemijo, vojno v Ukrajini, naravnimi nesrečami in zaostrovanjem trgovinskih odnosov, kar kaže, da izredne razmere niso več izjema, temveč nova stalnica.
V takšnem okolju, je dejal Golob, konkurenčnost ne more več temeljiti na nizkih plačah ali socialnem dampingu, temveč na znanju, inovacijah in stroškovni učinkovitosti. Prav odpornost pa je tisti koncept, ki presega klasično razumevanje varnosti. Ne gre zgolj za vojaške zmogljivosti, temveč za širši nabor dejavnikov, od dostopa do hrane in zdravstva do infrastrukture, komunikacijskih sistemov in vesoljskih tehnologij. Evropa bo po njegovem mnenju strateško avtonomna le, če bo znala povezati različne industrije in javne politike v skupen razvojni okvir.
Podoben poudarek so na okrogli mizi dali tudi ministri, ki so odpornost predstavili skozi prizmo svojih resorjev. Minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil pomen investicij dvojne rabe, ki služijo tako civilnim kot obrambnim potrebam. Med konkretnimi projekti je omenil gradnjo vojaške bolnišnice v Ljubljani, pri čemer je poudaril, da tehnologija sama po sebi ni dovolj, če ni ustrezno usposobljenih ljudi. Zato je po njegovih besedah vlaganje v kadre in štipendijske sheme enako pomembno kot infrastrukturni projekti.
Mobilnost in odzivanje v kriznih razmerah
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je odpornost povezala z mobilnostjo. Opozorila je, da so ceste in železnice ključne ne le za gospodarsko rast, temveč tudi za odzivanje v kriznih razmerah, kot so naravne nesreče ali motnje v dobavnih verigah. Vlada je po njenih navedbah za infrastrukturne projekte zagotovila sedem milijard evrov, del evropskih sredstev pa bo mogoče uporabiti tudi za projekte vojaške mobilnosti, ki imajo hkrati civilno vrednost.
Prehranska varnost ostaja eden bolj občutljivih vidikov odpornosti, je opozorila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Poudarila je pomen povezovanja pridelovalcev, predelovalne industrije in trgovskih verig, saj brez usklajenega delovanja ni mogoče zagotoviti stabilne oskrbe v kriznih razmerah. Koncept dvojne rabe se po njenih besedah kaže tudi pri kmetijski infrastrukturi, logistiki in energetiki.
Odpornost tudi na regionalni ravni
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je spomnil, da so morali programe kohezijske politike prilagoditi spremenjenim razmeram. Del sredstev so zato preusmerili v zdravstvo, infrastrukturo, energetsko varnost in dostopna stanovanja, kar odpornost države krepi tudi na regionalni ravni.
Z vidika javnih financ je minister za finance Klemen Boštjančič opozoril, da vlaganje v odpornost ne sme ogroziti fiskalne vzdržnosti. Hkrati pa je priznal, da je Evropska unija na številnih področjih še vedno preveč odvisna od zunanjih virov, kar povečuje ranljivost.
Gospodarski del konference je pokazal, da koncept dvojne rabe ni več zgolj teoretičen. Podjetniki so poudarili, da jim sodelovanje z državo in obrambnim sistemom odpira vrata na tuje trge in omogoča hitrejšo industrializacijo rešitev. Novo ustanovljeno obrambno podjetje Dovos naj bi pri tem igralo vlogo povezovalne platforme med razvojem in proizvodnjo.
Preberite več:
Konferenca je tako pokazala, da se razumevanje odpornosti v Sloveniji širi iz varnostnega pojma v razvojni okvir. Ključno vprašanje pa ostaja, ali bo povezovanje res preraslo v dolgoročno strategijo ali bo ostalo omejeno na odzivanje na posamezne krize.
