Bančni sistem v Sloveniji kljub negotovostim v mednarodnem okolju še naprej kaže visoko odpornost na različna sistemska tveganja. Tako kaže zadnje Poročilo o finančni stabilnosti Banke Slovenije, ki jo je banka objavila danes. Čeprav so napovedi gospodarske rasti nekoliko nižje kot spomladi, bančni sektor ostaja stabilen, s prilagoditvami, ki ščitijo pred domačimi in zunanjimi šoki.
V zadnjem polletju se splošna raven sistemskih tveganj za bančni sektor v Sloveniji po oceni Banke Slovenije ni spremenila. Večina tveganj je ocenjena kot nizka do zmerna, odpornost sistema pa kot visoka. V obdobju, ko mednarodno okolje ostaja polno negotovosti in tveganj, je prav preventiva makrobonitetne politike ključna za zagotavljanje stabilnosti.
Banka Slovenija skuša z ukrepi in natančnim nadzorom pomagati bankam, da ohranijo stabilnost in konkurenčnost ter omejijo vpliv morebitnih negativnih dogodkov.
Tveganja v bančnem sistemu
Kljub rahlemu naraščanju obsega nedonosnih izpostavljenosti so kazalniki kreditnega tveganja še vedno ugodni, raven tveganj pa ohranjajo zmerno in stabilno. Največje težave prihajajo iz proizvodnega sektorja, ki je bolj izpostavljen mednarodnim gospodarskim negotovostim.
Veliko pozornosti je namenjene tudi finančni stabilnosti. Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja, vendar se z drugimi procesi – kot so nižje depozitne obrestne mere in povečanje vlog na vpogled – povečuje vrzel med zapadlostmi naložb in obveznostmi, kar predstavlja potencialno tveganje nestabilnosti financiranja. Banke morajo zato še naprej pozorno spremljati vedenje varčevalcev ter prilagajati svoje ponudbe, tudi v luči vedno večjega števila digitalnih finančnih storitev.
Obrestno tveganje ostaja zmerno
Ta pojav je povezan s povečevanjem deleža fiksno obrestnih posojil in podaljševanjem povprečne preostale zapadlosti ter rastjo portfeljev vrednostnih papirjev, medtem ko se primarna likvidnost zmanjša. Medtem ko so nekatere večje banke začele več uporabljati izvedene finančne instrumente za varovanje pred tem tveganjem, je pri drugih tveganje še izrazito prisotno.
Tveganje, povezano z nepremičninskim trgom, Banka Slovenije ocenjuje kot zmerno že drugo leto zapored. Trg se je stabiliziral, a dolgoročna tveganja povezovanja z dostopnostjo in omejeno ponudbo stanovanj ostajajo. Prav tako ostaja nizko dohodkovno tveganje, čeprav z manj spodbudnimi pričakovanji zaradi padca neto obrestnih prihodkov. Kljub temu so obrestni prihodki bank še vedno občutno višji kot pred začetkom zviševanja obrestnih mer v drugi polovici leta 2022.
Kibernetska tveganja ostajajo povišana, kar je posledica povečanega geopolitičnega tveganja, medtem ko ostajajo podnebna tveganja zmerna in zadržana.
Banka Slovenije ocenjuje odpornost stavb kot visoko in stabilno, tako glede solventnosti kot dobičkonosnosti. Pričakujejo, da bodo banke to visoko raven solventnosti ohranjale tudi v prihodnje. Likvidnostna odpornost je prav tako visoka, čeprav se je zmogljivost pokrivanja neto odlivov nekoliko poslabšala. Poznavalci opozarjajo, da je razlika v likvidnostnih presežkih med posameznimi bankami še vedno precejšnja.
Preberite več:
Kot odgovor na tveganja Banka Slovenije izvaja preventivne makrobonitetne ukrepe, s katerimi utrjuje odpornost bančnega sistema in omejuje sistemska tveganja. Zaradi vztrajajoče negotovosti je ključno, da obstoječi instrumenti ostajajo učinkoviti v zaščiti pred potencialnimi negativnimi šoki.
