Gospodarska rast Slovenije naj bi po napovedih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2025 dosegla 1,6 %, v letu 2026 pa 2,4 %. Glavno gonilo bo domače povpraševanje, medtem ko bo izvoz zaradi negotovosti in carinskih napetosti ostal šibak. Zasebno potrošnjo bo še naprej spodbujala močna rast plač, investicije pa se bodo postopoma okrepile s pomočjo državne porabe za obnovo po poplavah avgusta 2023 ter sredstev Evropske unije.
OECD opozarja, da se tveganja večinoma nagibajo navzdol. Med njimi izpostavlja morebitno zaostrovanje trgovinskih napetosti, višjo rast plač od pričakovane, izgubo konkurenčnosti in dolgotrajno inflacijo. Na drugi strani bi hitrejša obnova in učinkovitejša uporaba evropskih sredstev lahko pozitivno vplivali na investicijsko aktivnost.
Rahljanje gospodarske aktivnosti in fiskalna ekspanzija
Slovensko gospodarstvo se je v prvem četrtletju 2025 skrčilo za 0,8 % glede na predhodno četrtletje, kar je predvsem posledica negativnega prispevka neto izvoza. Kljub temu je domače povpraševanje ostalo trdno. Kazalniki za april in maj kažejo mešano sliko – potrošniško in podjetniško zaupanje sta se sicer izboljšala, a sta industrijska proizvodnja in promet v trgovini na drobno (brez goriv) marca upadla za 1,2 % na mesečni ravni.
Trg dela ostaja zategnjen, saj je bila stopnja brezposelnosti marca le 3,2 %. Reforma plačnega sistema v javnem sektorju in nizka brezposelnost poganjata hitro rast plač – stroški dela na uro so se v zadnjem četrtletju 2024 na letni ravni povečali za 6,8 %. To se odraža tudi v inflaciji: inflacija storitev je aprila znašala 3,8 %, osnovna inflacija 2,5 %, splošna letna inflacija pa 2,3 %.
Kljub ekspanzivni fiskalni politiki se bo javni dolg po Maastrichtskih merilih do leta 2026 znižal na 66 % BDP. Dodatno porabo za obrambo in obnovo po poplavah vlada financira z začasnim zvišanjem davka na dobiček pravnih oseb in uvedbo posebnega bančnega prispevka. Poraba obrambe bo leta 2025 dosegla 2 % BDP, do leta 2030 pa naj bi narasla na 3 %.
Med strukturnimi ukrepi OECD izpostavlja višjo porabo za plače v javnem sektorju (0,5 % BDP v letih 2025 in 2026) ter povečanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo (za 0,3 % BDP v 2025 in 0,7 % BDP v 2026), financirano z dvema odstotnima točkama višjo prispevno stopnjo za socialno varnost.
Potreba po reformah za dolgoročno vzdržnost
OECD poudarja, da bo za dolgoročno fiskalno vzdržnost nujno nadaljevanje strukturnih reform. Med njimi izstopa predlagana pokojninska reforma, ki vključuje postopno zvišanje upokojitvene starosti z 65 na 67 let od leta 2028 dalje, spremembo obdobja za izračun pokojninske osnove (s trenutno najugodnejših 24 let na 40 let minus pet najboljših), ter večjo vlogo inflacije pri usklajevanju pokojnin.
Poleg tega OECD priporoča dodatne reforme davčne politike, ki bi spodbudile ponudbo delovne sile – zlasti z odpravo davčnih odvračilnih učinkov za drugega zaposlenega v gospodinjstvu in starše samohranilce. Za povečanje investicij OECD predlaga tudi olajšanje priseljevanja delovne sile iz držav zunaj EU ter poenostavitev prostorskega načrtovanja in dovoljenj. Ti ukrepi naj bi bili podprti z davčno reformo, ki bi razbremenila delo in povečala obdavčitev porabe, nepremičnin ter okoljsko obremenjujočih dejavnosti.
Slovenija tako ostaja na razpotju. Rast se bo sicer nadaljevala, a bo odvisna od učinkovitosti vladnih ukrepov, politične stabilnosti in sposobnosti izkoriščanja zunanjih virov financiranja.
