Ko pogledamo najnovejše podatke OECD, dobimo občutek, da se sicer ne vrtimo v smer gospodarske krize, a hkrati tudi nimamo razloga za pretirano samozavest. Rast BDP bo po novi napovedi skromnejša, kot smo pričakovali še pred nekaj meseci. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč projekcijo rasti za leto 2025 znižala na 0,9 odstotka, kar je precej manj od prvotnih 1,6 odstotka.
Napovedi za leti 2026 in 2027 so sicer nekoliko bolj obetavne, rast naj bi bila 2,3-odstotna, a iz številk je jasno, da bo naš razvoj v prvi vrsti poganjalo domače povpraševanje, ne pa izvoz, ki je bil dolgo ena ključnih točk slovenskega gospodarstva.
Domača poraba drži gospodarstvo nad gladino
Če pogledamo podatke iz prve polovice leta 2025, vidimo, da se je izvoz opazno ohladil. Slovenija je čutila posledice padanja industrijske aktivnosti v Nemčiji, Italiji in Avstriji, treh državah, od katerih je naše gospodarstvo tradicionalno zelo odvisno.
Šele v tretjem četrtletju je prišlo do ponovnega rahlega zagona. Četrtletna rast je znašala 0,8 odstotka, kar je predvsem posledica domačega povpraševanja, investicij in poplavne obnove, ki je v mnogih sektorjih poskrbela za dodatno aktivnost.
Najbolj vztrajen motor gospodarstva je trenutno trg dela. Brezposelnost je bila septembra komaj 3,1 odstotka, kar je ena najnižjih stopenj v EU. Ob tako tesnem trgu dela plače ne morejo ostati na mestu. V prvi polovici leta smo beležili 7,2-odstotno nominalno rast plač.
Visoka rast plač ima svojo ceno
Oktobra so se storitve podražile za 3,7 odstotka, skupna inflacija pa je dosegla 3,1 odstotka. Višje so bile tudi cene hrane in energije, kar dodatno vpliva na življenjske stroške.
Ko realne plače rastejo hitreje kot produktivnost, se dolgoročno zmanjšuje konkurenčnost podjetij, kar je eden ključnih razlogov, zaradi katerih OECD opozarja, da brez ponovnega zagona izvoza na dolgi rok ne bomo mogli graditi stabilne gospodarske zgodbe.
Ključni makroekonomski kazalniki po podatkih OECD
| Kazalnik (Slovenija) | 2025 | 2026 | 2027 |
|---|---|---|---|
| Rast BDP (%) | 0,9 | 2,3 | 2,3 |
| Inflacija (%) | 3,1 | >2 | >2 |
| Rast plač (%) | 7,2 (H1) | visoka | visoka |
| Brezposelnost (%) | 3,1 | ~3 | ~3 |
| Obrambni izdatki (% BDP) | 1,4 | 1,8 | 1,8 |
| Viri: OECD Economic Outlook 118 | |||
Državna blagajna na meji med nujnimi izdatki in fiskalno vzdržnostjo
OECD poudarja, da bo slovenska fiskalna politika v obdobju 2025–2027 verjetno ostala nevtralna. Ne bomo pretirano varčevali, a tudi ne bomo agresivno trošili.
Izdatki, ki nas čakajo, so vse prej kot majhni:
- obramba: rast z 1,4 % BDP v 2025 na 1,8 % v 2026, financirano z dolgom
- plačna reforma: +0,5 % BDP v 2025 in 2026
- dolgotrajna oskrba: +0,2 % BDP v 2025 in +1 % v 2026
- 14. plača: neobdavčena, a zato z manjšimi prihodki proračuna
Preberite več:
Javni dolg naj bi po projekcijah do leta 2027 padel na 65 % BDP, kar je razmeroma solidna številka. A OECD ostaja previden: za dolgoročno varnost bo treba okrepiti davčno strukturo, morda dvigniti obdavčitev nepremičnin in potrošnje ter poenostaviti postopke pri izdajanju dovoljenj. To bi lahko sprostilo potencial investicij in pomagalo podjetjem, ki se zdaj borijo z administrativnimi ovirami.
