Ameriški urad za nadzor tuje lastnine (OFAC) je na silvestrovo izdal licenco hrvaškemu naftovodu JANAF za nadaljevanje transporta nafte do srbske Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja 2026, je sporočila hrvaška vlada. Odločitev prihaja po 29 dneh, odkar je edina srbska rafinerija v Pančevu zaustavila proizvodnjo zaradi pomanjkanja surove nafte.
Hrvaška vlada je licenco potrdila na omrežju X. Licenca omogoča izključno oskrbo z nafto neruskega porekla, v skladu s sankcijskim režimom. Iz Zagreba so sporočili, da odločitev kaže, kako ameriška administracija Hrvaško vidi kot pomembnega partnerja, katerega energetska infrastruktura prispeva k zmanjšanju evropske odvisnosti od ruske energije.
Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je na Instagramu odločitev označila za odlično novico ob koncu leta. Po njenih besedah bo licenca omogočila stabilizacijo operativnih procesov in nadaljevanje dela strateško pomembne rafinerije, ki ni obratovala več kot mesec dni.
Iz JANAF-a so sporočili, da so v sodelovanju z vlado Republike Hrvaške pridobili licenco za izvajanje dejavnosti, ki so običajne in nujne za transport nafte po pogodbi z NIS-om. Dodali so, da so v celoti pripravljeni takoj zagotoviti nemoten transport in oskrbo rafinerije v Pančevu. Izrazili so tudi pričakovanje, da bodo kmalu končana pogajanja med NIS-om in potencialnimi partnerji o odkupu ruskega lastniškega deleža.
Sankcije so stopile v veljavo 9. oktobra
ZDA so NIS uvrstile na seznam sankcij januarja 2025 z obrazložitvijo, da ruski večinski lastnik Gazprom Njeft z dobičkom financira vojno v Ukrajini, je poročal Radio Svobodna Evropa. OFAC je sankcije osemkrat odložil, nato pa so 9. oktobra stopile v veljavo. Od takrat NIS ni mogel prejemati surove nafte po Jadranskem naftovodu, ki je bil glavna oskrbovalna pot.
Rafinerija v Pančevu, edina v Srbiji, je zaustavila proizvodnjo 2. decembra, ko so se izčrpale zaloge za predelavo. Srbija je odtlej gorivo uvažala iz Madžarske in drugih držav, a je predsednik Aleksandar Vučić večkrat opozoril, da država ne more dolgoročno uvažati 6.000 ton dizla dnevno, kolikor znaša poraba, je poročal Euronews.
Po podatkih Beograjske borze ima Gazprom Njeft 44,9-odstotni delež v NIS-u, Gazprom 11,3-odstotnega, država Srbija pa 29,9-odstotnega. Preostali delež je v rokah malih delničarjev. ZDA zahtevajo popoln izstop ruskega kapitala kot pogoj za umik sankcij.
MOL v igri za prevzem
Pogajanja o prodaji ruskega deleža potekajo z madžarskim MOL-om in družbo ADNOC iz Združenih arabskih emiratov, je poročal portal European Western Balkans. OFAC je za pogajanja izdal ločeno licenco, ki velja do 24. marca 2026, a ta ne dovoljuje obratovanja rafinerije, temveč le pogajanja o spremembi lastniške strukture.
Vučić je dal ruskim lastnikom rok do 15. januarja, da najdejo kupca, sicer bo Srbija prevzela upravljanje NIS-a. Poudaril je, da nacionalizacija ni načrtovana in da bo Srbija ruskim partnerjem plačala pošteno ceno. O vrednosti NIS-a in znesku, ki ga zahteva Rusija, uradnih podatkov ni.
Profesor Ekonomske fakultete v Beogradu Velimir Lukić je za RTS ocenil, da ima Madžarska v tem trenutku prednost v pogajanjih z Gazpromom. MOL bi lahko del proizvodnje, ki jo zdaj izvaja v svojih rafinerijah, v prihodnje prenesel v Srbijo, kar bi za prodajalca pomenilo ne le takojšnjo finančno korist, temveč tudi dolgoročne prihodke od prodaje proizvodov.
Tudi JANAF utrpel škodo
Odločitev OFAC-a je dobrodošla tudi za JANAF, ki je ob zaustavitvi transporta utrpel finančno škodo. Član uprave Vladislav Veselica je za RTL pojasnil, da transport nafte za NIS predstavlja približno tretjino prihodkov podjetja.
JANAF je imel z NIS-om sklenjeno pogodbo o transportu surove nafte od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2026, navaja Balkan Insight. Od uvedbe sankcij je podjetje prek ameriške odvetniške pisarne in s podporo hrvaške vlade pridobilo tri zaporedne licence OFAC-a, zadnja je veljala do 1. oktobra.
Hrvaški gospodarski minister Ante Šušnjar je oktobra za RFE/RL dejal, da je Hrvaška pripravljena kupiti NIS, če bi Srbija to videla kot rešitev, in opozoril, da sta JANAF in NIS že 40 let tesno povezana.
Začasno olajšanje, ne rešitev
Licenca do 23. januarja pomeni začasno olajšanje, ne pa trajne rešitve. Srbija ostaja pod pritiskom, da zagotovi popoln izstop ruskega kapitala iz NIS-a. Ameriška administracija s podaljševanjem rokov sporoča, da je pripravljena počakati, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji.
NIS zaposluje približno 13.500 ljudi in upravlja več kot 400 bencinskih črpalk v Srbiji ter približno 80 v Bosni in Hercegovini, Bolgariji in Romuniji. Posledice sankcij se torej širijo prek srbskih meja.
Srbija medtem ostaja v položaju med Vzhodom in Zahodom. Ni se pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji, čeprav je rusko invazijo na Ukrajino večkrat obsodila v Združenih narodih, poroča RFE/RL. Država je močno odvisna od ruskega plina in je tik pred iztekom pogodbe o dobavi konec decembra uspela skleniti nov dogovor, ki velja do 31. marca 2026.
