Podjetja, ki v svojih oglaševalskih kampanjah uporabljajo prizore voženj v gozdu, so se znašla pod povečanim nadzorom države. Zavod za gozdove Slovenije in pristojni inšpektorat opozarjata, da takšne vsebine pogosto ustvarjajo napačen vtis, da je vožnja izven urejenih poti dovoljena, čeprav zakonodaja to jasno omejuje.
V zadnjih letih namreč zaznavajo porast nelegalnih voženj, predvsem z motokros motorji in štirikolesniki. Problem ni le v samem početju, temveč tudi v načinu, kako je to predstavljeno javnosti. Oglasi z dinamičnimi prizori vožnje po gozdu lahko delujejo kot tiho spodbujanje takšnega vedenja, tudi če to ni bil prvotni namen kampanje.
Zakon je na tem področju precej nedvoumen. Vožnja z motornimi vozili zunaj gozdnih cest ni dovoljena, kršitve pa se kaznujejo z globami od 1.000 do 2.000 evrov. Tudi pri kolesarjenju in ježi veljajo omejitve, saj so dovoljene le na označenih poteh.
Država s tem ne ščiti le pravnega reda, temveč predvsem prostor, ki je vse bolj pod pritiskom različnih interesov. Nelegalne vožnje povzročajo poškodbe tal, povečujejo erozijo, vznemirjajo živali in poslabšujejo kakovost bivanja lokalnih skupnosti.
Reputacijsko tveganje za blagovne znamke
Za podjetja je opozorilo širše od same zakonodaje. Gre za vprašanje odgovornosti in ugleda. V času, ko se trajnost in družbena odgovornost vse bolj prelivata v poslovne odločitve, lahko napačno zasnovana kampanja hitro povzroči negativen odziv javnosti.
Institucije zato oglaševalcem predlagajo preprost premik. Namesto prikazovanja spornih aktivnosti naj poudarjajo zakonite in trajnostne oblike gibanja v naravi, kot so hoja, tek ali kolesarjenje po označenih poteh. Tak pristop ne zmanjšuje atraktivnosti sporočila, lahko pa bistveno poveča kredibilnost blagovne znamke.
Sporočilo je jasno. Gozd ostaja prostor svobode, vendar ne brez pravil. Za podjetja pa to pomeni, da postaja tudi oglaševanje del širše odgovornosti do okolja in družbe.
En odgovor
Trajnost bi vedno morala biti na prvem mestu.