Onesnažen zrak v Evropi v smislu skrajšanja življenjske dobe najbolj ogroža prebivalce držav na vzhodu in jugovzhodu celine, kot so Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Albanija, poroča STA. Med državami članicami EU pa onesnažen zrak najbolj ogroža prebivalce Italije, ugotavlja poročilo Evropske agencije za okolje (EEA).
Po podatkih EEA je bilo v letu 2023 v EU 182.000 smrti mogoče pripisati izpostavljenosti drobnim delcem PM2,5 nad ravnjo, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Kljub temu gre za napredek: število prezgodnjih smrti zaradi PM2,5 se je med letoma 2005 in 2023 zmanjšalo za 57 odstotkov, s čimer je EU dosegla cilj akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje.
Kar 95 odstotkov mestnega prebivalstva v Evropi ostaja izpostavljeno ravni onesnaženosti, ki je bistveno nad priporočili WHO. Onesnažen zrak ostaja največje okoljsko tveganje za zdravje Evropejcev, pred hrupom, kemikalijami in podnebnimi vročinskimi valovi.
Vzroki za slabo kakovost zraka v vzhodni Evropi in Italiji so podobni. V srednji in vzhodni Evropi prevladuje kurjenje trdih goriv, kot sta premog in les, za ogrevanje gospodinjstev. V severni Italiji, zlasti v Padski nižini, visoke koncentracije onesnaževal povzroča kombinacija gostote prebivalstva, industrije in geografskih razmer, ki preprečujejo razpršitev.
Evropska komisija ocenjuje, da onesnažen zrak EU letno stane do 850 milijard evrov zaradi stroškov zdravstva, izgubljenih delovnih dni in krajše življenjske dobe. Revidirana direktiva o kakovosti zunanjega zraka, ki je začela veljati decembra 2024, določa strožje standarde, ki jih bodo morale države članice doseči do leta 2030.
