V letu 2024 je Slovenija zaznala rahlo poslabšanje kakovosti zraka, predvsem zaradi delcev PM10, kažejo najnovejši podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Največkrat so bile prekoračene dnevne mejne vrednosti na prometnih mestih, kar pomeni, da zrak še vedno predstavlja tveganje za zdravje, zlasti v hladnejših mesecih in ob prometnih središčih.
Delci PM10 so majhni delci, ki se zadržujejo v zraku in jih človek vdihava. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči bolezni dihal, srca in ožilja. Lani so največ presežkov zabeležili v Ljubljani, Črnomlju in Črni na Koroškem, pri čemer je promet predstavljal glavni vir onesnaženja, sledili pa so kurjenje v pečeh in vplivi puščavskega prahu, ki je občasno dosegel Slovenijo.
Največ presežkov je bilo zabeleženih v januarju, februarju in decembru, ko temperaturni obrati ovirajo razprševanje onesnaževal. Povprečna letna vrednost PM10 je bila 30 mikrogramov na kubični meter na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kar kaže na stalno prisotnost delcev nad priporočeno mejo.
- Ljubljana Center: 49 presežkov dnevne mejne vrednosti
- Črnomelj: 39 presežkov
- Črna na Koroškem: 37 presežkov
PM2,5: manjša, a pomembna grožnja
Manjši delci PM2,5 prodrejo globlje v pljuča in lahko povzročijo resnejše zdravstvene težave. Lani mejna letna vrednost (20 mikrogramov/m³) ni bila presežena. Najvišja povprečna letna vrednost je bila 19 mikrogramov/m³ v Črnomlju, povprečna izpostavljenost za državo pa 12 mikrogramov/m³.
Čeprav so vrednosti pod mejnimi standardi, PM2,5 še vedno predstavlja tveganje za občutljive skupine, kot so otroci, starejši in kronični bolniki.
Benzo(a)piren: rakotvorni delci v zraku
Benzo(a)piren je škodljiv policiklični aromatski ogljikovodik, ki nastaja predvsem pri nepopolnem zgorevanju lesa, premoga in kurilnega olja. Lani so bili presežki zabeleženi na dveh merilnih mestih:
- Celje bolnica: 1,7 ng/m³
- Črnomelj: 2,6 ng/m³
Najvišje vrednosti so se pojavile v kurilni sezoni, kar kaže na vpliv individualnega ogrevanja na kakovost zraka. Povprečne letne vrednosti arzena, niklja, kadmija in svinca pa so bile na vseh merilnih mestih pod predpisanimi mejami.
Ozon in dušikovi oksidi: stalni nadzor
Ravni ozona so bile v letu 2024 malenkost nižje kot leto prej, a so poleti kljub temu dosegale vrednosti, moteče za zdravje, zlasti na postajah Koper, Otlica in Krvavec. Najvišje osemurne vrednosti so presegle 120 mikrogramov/m³, kar je nad dolgoročno ciljno vrednostjo za varovanje zdravja.
Dušikovi oksidi iz prometa in industrije so bili večinoma pod mejnimi vrednostmi, v središču Ljubljane pa tik pod dovoljeno letno mejo. Žveplov dioksid, ogljikov monoksid in benzen pa ostajajo že več let pod zakonskimi mejami.
Vzroki za povečanje PM10
Povečanje koncentracij PM10 lani je posledica več dejavnikov:
- Promet: Stalni vir emisij, zlasti v urbanih središčih.
- Kurjenje v neučinkovitih pečeh: Starejši sistemi ogrevanja prispevajo velike količine delcev.
- Puščavski prah: Redki, a intenzivni dogodki prispevajo k kratkotrajnim presežkom.
Podobno stanje opažajo tudi v drugih evropskih mestih, kot sta Milano in Praga, kjer pozimi zaradi temperaturnih inverzij delci zadržujejo v zraku.
Preberite več:
Kakovost zraka v Sloveniji je večinoma znotraj predpisanih mejnih vrednosti, a zlasti v hladnih mesecih in ob prometnih cestah ostajajo presežki PM10 in benzo(a)pirena. Pomembno je zmanjševanje emisij iz ogrevanja in prometa ter izboljšave mestne mobilnosti, kot so javna prevozna sredstva, električni avtobusi in kolesarske poti, da se dolgoročno zmanjša izpostavljenost prebivalcev škodljivim delcem.
