Osem ključnih proizvajalcev skupine OPEC+ je na nedeljskem srečanju potrdilo, da bo skupna proizvodnja nafte tudi v marcu ostala na ravni iz decembra. Odločitev prihaja po tednu, ko je nafta Brent prvič po juliju lani presegla 70 dolarjev za sodček, in sicer zaradi naraščajočih napetosti med Washingtonom in Teheranom ter motenj dobave iz Kazahstana.
Savdska Arabija, Rusija, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Kuvajt, Irak, Alžirija in Oman so na kratkem virtualnem zasedanju soglasno potrdili premor pri sproščanju proizvodnih omejitev, ki velja že od januarja. Kot poroča CNBC, je osmerica novembra lani zamrznila načrtovano postopno povečevanje proizvodnje za celotno prvo četrtletje 2026 zaradi sezonsko šibkejšega povpraševanja. Nedeljsko zasedanje je zgolj formalno potrdilo to odločitev za marec, potem ko sta januarski in februarski sestanek storila enako.
Po navedbah agencije Reuters je bila odsotnost kakršnih koli napotkov za obdobje po marcu ključen signal trgu. Jorge Leon, nekdanji uradnik OPEC, ki zdaj vodi oddelek za geopolitično analizo pri Rystad Energy, je ocenil, da skupina ob naraščajoči negotovosti glede Irana in ameriških napetosti ohranja vse možnosti odprte. Lastne projekcije OPEC kažejo na nižje povpraševanje po nafti aliance v drugem četrtletju, kar po Leonovih besedah omejuje prostor za povečanje proizvodnje.
Skupina OPEC+, ki vključuje Organizacijo držav izvoznic nafte ter Rusijo in druge zaveznice, zagotavlja približno polovico svetovne nafte.
Cena terminske pogodbe za nafto Brent je v petek zaključila pri 70,69 dolarja za sodček, tik pod šestmesečnim vrhom 71,89 dolarja, doseženim dan prej. Ameriška referenčna nafta WTI je zaključila pri 65,21 dolarja. Po podatkih Rigzone je WTI v januarju pridobil 16,2 odstotka, kar je največji mesečni skok od leta 2022.
Največji gonilnik rasti cen v zadnjem tednu so bile grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Iranu. Trump je v sredo napovedal, da je ameriška mornarica pripravljena ukrepati “s hitrostjo in nasiljem, če bo treba”, če Teheran ne pristane na pogajanja o jedrskem sporazumu. Po poročanju agencije Bloomberg je letalonosilka USS Abraham Lincoln že prispela v bližino Persijskega zaliva. Iran, peti največji proizvajalec v okviru OPEC+ s približno 3,3 milijona sodčkov dnevno, je odgovoril, da so njegove oborožene sile pripravljene na takojšen in odločen odziv na kakršno koli agresijo. Teheranske revolucionarne garde so obenem napovedale pomorske vaje s pravim strelivom v Hormuški ožini, skozi katero dnevno pluje približno 20 odstotkov svetovne nafte.
Analitiki banke Citigroup ocenjujejo, da so napetosti z Iranom v ceno nafte vgradile geopolitično premijo med tremi in štirimi dolarji na sodček. Analitika ING Warren Patterson in Ewa Manthey sta v četrtkovi analizi zapisala, da je agresivnejša retorika pustila trg živčen glede morebitnih motenj dobave.
Po oceni BloombergNEF bi popolna zaustavitev iranskega izvoza, scenarij, ki ga analitiki sicer ocenjujejo kot malo verjeten, do konca leta potisnila ceno Brenta na povprečno 91 dolarjev za sodček. V osnovnem scenariju brez iranske motnje BloombergNEF napoveduje povprečno ceno 55 dolarjev za sodček v letu 2026.
K januarskemu dvigu cen so prispevale tudi motnje v kazahstanskem naftnem polju Tengiz, enem največjih na svetu. Po poročanju Reutersa je požar na elektrarni GTES-4 18. januarja prisilil operaterja Tengizchevroil, konzorcij pod vodstvom Chevrona, v začasno zaustavitev proizvodnje več kot 600.000 sodčkov dnevno. Čeprav je Kazahstan konec januarja začel postopno obnavljanje proizvodnje, viri, ki jih navaja Reuters, ocenjujejo, da bo polje do 7. februarja doseglo manj kot polovico običajne ravni.
Poleg Irana in Kazahstana je januarske cene nafte podprla tudi zimska nevihta Fern, ki je v Združenih državah na vrhuncu začasno izločila skoraj dva milijona sodčkov dnevne proizvodnje. Po oceni analitične družbe Energy Aspects je v četrtek še vedno izostajalo približno pol milijona sodčkov ameriške dnevne proizvodnje.
Osem držav OPEC+ je lani od aprila do decembra povečalo proizvodne kvote za skupno 2,9 milijona sodčkov dnevno, kar ustreza približno trem odstotkom svetovnega povpraševanja, da bi znova pridobilo tržni delež. Po novembrski zamrznitvi povečevanja pa skupina za obdobje po marcu javnosti ni ponudila nobenih smernic. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo naj bi globalna ponudba nafte v letu 2026 presegla povpraševanje za približno 3,8 milijona sodčkov dnevno, kar omejuje manevrski prostor za proizvodno ekspanzijo.
Naslednje srečanje osmih držav je načrtovano 1. marca, sestanek skupnega ministrskega nadzornega odbora pa 5. aprila.
