Osem držav članic naftnega kartela se v nedeljo, 1. marca, sestane na videokonferenci, na kateri bodo po vsej verjetnosti odobrile nadaljevanje postopnega sproščanja proizvodnih omejitev. Povečanje za 137.000 sodčkov na dan bi pomenilo konec trimesečnega premora, ki je trajal vse prvo četrtletje 2026, poroča Reuters.
Skupina OPEC+ od aprila 2025 postopoma vrača na trg nafto, ki jo je začela krčiti konec leta 2022. V devetih mesecih, do decembra lani, je sproščenih približno 2,9 milijona sodčkov dnevno. Nato so Savdska Arabija, Rusija, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Kuvajt, Irak, Alžirija in Oman na novembrskem zasedanju sklenili, da v prvem četrtletju 2026 proizvodnje ne bodo povečevali. Razlog je bil sezonsko nižje povpraševanje v zimskih mesecih.
Zdaj se okoliščine spreminjajo. Bližajoča se poletna sezona tradicionalno prinaša večje povpraševanje, obenem pa geopolitične napetosti med Washingtonom in Teheranom dvigujejo cene nad ravni, ki so jih analitiki napovedovali za začetek leta. Nafta brent se je v torek gibala okoli 71 dolarjev za sodček, potem ko je v začetku februarja padla pod 65 dolarjev.
Za Savdsko Arabijo in ZAE je nadaljevanje sproščanja tudi vprašanje tržnega deleža. Medtem ko Rusija in Iran poslujeta pod bremenom zahodnih sankcij, Kazahstan pa se spoprijema z vrsto tehničnih težav pri proizvodnji, želita vodilni članici kartela pridobiti nazaj prostor, ki sta ga prepustili konkurentom zunaj OPEC+. Združene države, Brazilija, Gvajana in Kanada so v zadnjih dveh letih občutno povečale lastno proizvodnjo.
Toda razmere na Bližnjem vzhodu vnašajo v izračun nepredvidljivost povsem druge narave. Kot je včeraj poročal Reuters, je Savdska Arabija aktivirala načrt za kratkoročno povečanje proizvodnje in izvoza nafte za primer, da bi morebitni ameriški napad na Iran prekinil naftne tokove iz Perzijskega zaliva. Skozi Hormuzovo ožino, široko le 33 kilometrov na najožji točki, vsakodnevno pluje približno 20 milijonov sodčkov nafte, kar znaša petino globalne ponudbe.
Napetosti naraščajo že od začetka leta. Ameriški predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če Iran ne pristane na popolno opustitev obogatitve urana in omejitev raketnega programa. Iranska stran je sredi februarja izvedla vojaške vaje v Hormuzovi ožini in začasno zaprla del plovne poti. Po poročanju Al Jazeere je iranski parlament lani odobril predlog o zaprtju ožine, čeprav tega v praksi Teheran nikoli ni izvedel. Ameriška mornarica je v regijo napotila letalonosilko USS Abraham Lincoln in okrepila prisotnost na savdski bazi Prince Sultan.
Analitiki centra CSIS ocenjujejo, da imata Savdska Arabija in ZAE omejene zmogljivosti preusmerjanja izvoza mimo Hormuzove ožine. Savdski naftovod vzhod-zahod do pristanišča Janbu na Rdečem morju lahko prenese le približno 2,4 milijona sodčkov presežne kapacitete dnevno, kar je manj kot polovica običajnega izvoza prek zalivskih terminalov.
Medtem ostaja vprašanje, ali trg sploh potrebuje dodatno nafto. Napovedi se med ključnimi institucijami korenito razlikujejo. OPEC v mesečnem poročilu za februar ocenjuje, da bo globalno povpraševanje letos zraslo za 1,4 milijona sodčkov dnevno. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je precej bolj zadržana in napoveduje rast le 850.000 sodčkov. Ameriška agencija EIA gre najdlje v pesimizem: v februarski napovedi predvideva, da bodo zaloge letos v povprečju rasle za 3,1 milijona sodčkov dnevno, Brent pa bi se lahko do konca leta ustalil pri 58 dolarjih.
Skupina OPEC+ ima v rezervi še približno 3,24 milijona sodčkov dnevno proizvodnih omejitev, kar predstavlja okoli 3 odstotke globalnega povpraševanja. Vprašanje discipline znotraj kartela ostaja nerešeno. Štiri države – Irak, ZAE, Kazahstan in Oman – so v začetku januarja predložile posodobljene kompenzacijske načrte, s katerimi naj bi do junija skupaj zmanjšale proizvodnjo za 829.000 sodčkov dnevno, trikrat več kot decembra. Kazahstan, ki je dosledno presegal svojo kvoto 1,468 milijona sodčkov, bo prevzel največje breme z zmanjšanjem 669.000 sodčkov do sredine leta.
Izvršni direktor Saudi Aramca Amin Nasser je konec januarja zavrnil narative o prihajajočem presežku na trgu. Globalne zaloge so po njegovih besedah pod petletnim povprečjem, nafta v plavajočih skladiščih na tankerjih pa je večinoma sankcioniran tovor, ki ne vstopa prosto na trg.
Aprilsko povečanje za 137.000 sodčkov bi v običajnih razmerah komaj zamaknilo ravnotežje na trgu, ki dnevno porabi več kot 100 milijonov sodčkov. A odločitev kartela bo padla sredi enega najbolj zapletenih geopolitičnih vozlišč v zadnjih letih. Če pogajanja med Washingtonom in Teheranom propadejo, se utegnejo cene nafte povzpeti daleč nad 100 dolarjev za sodček, opozarjajo pri Mirae Asset Sharekhan. Če prevlada diplomacija, bi se geopolitična premija hitro izhlapela in trg bi se znova osredotočil na temeljne podatke o ponudbi in povpraševanju, ki za zdaj kažejo v smer presežka.
