Osem članic zavezništva OPEC+ je v nedeljo na virtualnem zasedanju načelno odobrilo zvišanje proizvodnih kvot za 206.000 sodčkov na dan za maj, enako kot aprila, a odločitev ostaja zgolj na papirju. Ključni proizvajalci v Perzijskem zalivu nafte preprosto ne morejo izvoziti, ker je Hormuška ožina od konca februarja dejansko zaprta za večino ladijskega prometa.
Ameriško-izraelska vojna proti Iranu je povzročila največjo motnjo v dobavi nafte v zgodovini. Po ocenah Reutersa in JPMorgana je s trga izpadlo od 12 do 15 milijonov sodčkov na dan, oziroma do 15 odstotkov celotne globalne ponudbe. Cena severnomorske nafte brent je v petek poskočila za 7,78 odstotka na 109 dolarjev za sodček, ameriška WTI pa je narasla za 11,41 odstotka na 111,50 dolarja.
Zavezništvo je potrdilo pripravljenost, da kvote dejansko zviša takoj, ko se bodo razmere v ožini normalizirale. Kot poroča Reuters, je ob tem opozorilo na napade na energetsko infrastrukturo v regiji in zapisalo, da ohranja polno fleksibilnost za zvišanje, premor ali razveljavitev sproščanja prostovoljnih prilagoditev. Naslednje zasedanje osmih držav je predvideno 7. junija.
V nedeljo je Hormuško ožino preplul tanker Ocean Thunder z iraškim tovorom. Po ladijskih podatkih Bloomberga je tanker razreda suezmax, ki lahko prepelje okoli milijon sodčkov surove nafte, tovor prevzel v iraškem terminalu Basra na začetku marca in pluje proti Maleziji. Dan prej je Teheran razglasil, da za Irak ne veljajo nikakršne omejitve pri tranzitu skozi ožino. Iranski vojaški tiskovni predstavnik je v izjavi v arabščini zapisal, da Iran “globoko spoštuje iraško suverenost” in da je Irak izvzet iz vseh omejitev.
Ladjarske družbe in zavarovalnice zaenkrat večinoma niso pripravljene tvegati tranzita. Iraški izvoz je marca padel za 97 odstotkov na le 99.000 sodčkov na dan, je poročal Bloomberg. Irak je zato začel izvažati nafto s cisternami prek Sirije, a po besedah iraškega uradnika ta pot zagotavlja le pet milijonov sodčkov mesečno in je izjemno draga.
Analitiki JPMorgana so v četrtek opozorili, da bi cena nafte lahko presegla 150 dolarjev za sodček in dosegla nov zgodovinski vrh, če motnje v Hormuški ožini ne bodo odpravljene do sredine maja. Savdska Arabija medtem preusmarja izvoz prek pristanišča Yanbu na Rdečem morju, kjer je zmogljivost že blizu vrhunca pri 4,6 milijona sodčkov na dan. Združeni arabski emirati uporabljajo pristanišče Fudžajra zunaj ožine. Preostale štiri članice osmice, Rusija, Kazahstan, Alžirija in Oman, niso prizadete zaradi zaprtja ožine, vendar nimajo zmogljivosti za znatno povečanje črpanja.
Analitična družba Energy Aspects je aprilsko zvišanje kvot označila za “akademsko”, dokler ožina ostaja zaprta. Helima Croft iz RBC Capital Markets je za Bloomberg opozorila, da je razpoložljiva rezervna zmogljivost dejansko omejena zgolj na Savdsko Arabijo, preostali proizvajalci pa že črpajo na polno.
Slovenskim potrošnikom odločitev ne bo olajšala položaja. Vlada je z 31. marcem prešla na tedensko usklajevanje cen pogonskih goriv, zato se bodo nihanja na svetovnih trgih hitreje poznala na domačih bencinskih servisih. Trenutno veljavne najvišje dovoljene cene znašajo 1,616 evra za liter 95-oktanskega bencina, 1,807 evra za liter dizla in 1,456 evra za liter kurilnega olja. Vlada je udarec ublažila z znižanjem trošarin in začasno ukinitvijo okoljske dajatve na izpuste CO2, ki velja do 4. maja, vendar je manevrski prostor za nadaljnje posege vse ožji. Nove cene bo vlada objavila v torek, 7. aprila, ker velikonočni ponedeljek zamakne običajni cikel, veljati pa bodo začele v sredo.
Če cena brenta ostane nad 100 dolarji, se bo pritisk na slovensko inflacijo okrepil, podražitve pa bodo posebej občutili kmetje sredi spomladanske sezone in prevozniki, ki jih višji stroški dizla neposredno zadenejo.
