Osem držav OPEC+, ki skupaj črpajo približno polovico svetovne nafte, se bo v nedeljo, 1. februarja, sestalo na rednem mesečnem srečanju. Po podatkih treh virov iz organizacije, ki so govorili za Reuters, bodo članice potrdile odločitev o zamrznitvi postopnega povečevanja ponudbe v marcu.
Savdska Arabija, Rusija, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Kuvajt, Irak, Alžirija in Oman so novembra lani sklenili zaustaviti normalizacijo ponudbe v prvem četrtletju 2026. Kot so pojasnili, povpraševanje pozimi tradicionalno oslabi, okrepilo pa naj bi se proti sredini leta in poletni sezoni vožnje na severni polobli. Odločitev so potrdili na januarskem srečanju.
Nafta je od začetka leta podražala za osem odstotkov. Cena severomorske mešanice Brent se je v ponedeljek gibala okoli 66 dolarjev za sod, potem ko je bila ob začetku leta še pod 61 dolarji. K rasti so prispevale težave z dobavami iz Kazahstana in Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem proti Iranu.
Kazahstansko naftno polje Tengiz, eno največjih na svetu, je prejšnji teden obmirovalo zaradi požara na transformatorski postaji. Po podatkih Bloomberga se je proizvodnja začela obnavljati danes, kazahstansko ministrstvo za energetiko pa je sporočilo, da je bila električna oskrba varno vzpostavljena. Pred zaustavitvijo je polje dnevno črpalo približno 360.000 sodov nafte. Operater Tengizchevroil, v katerem ima Chevron 50-odstotni delež, je razglasil višjo silo za dobave mešanice CPC prek Črnega morja in odpovedal pet tovorov v skupnem obsegu med 600.000 in 700.000 ton.
Organizacija OPEC+ je v zadnjih letih zmanjševala ponudbo zaradi šibkejšega povpraševanja in nizkih cen. Marca lani je na trg dnevno plasirala 5,85 milijona sodov manj kot v začetku leta 2023. Od aprila do decembra lani pa je osmorka proizvodnjo povečala za približno 2,9 milijona sodov dnevno, kar ustreza trem odstotkom svetovnega povpraševanja po nafti.
Do konca leta nameravajo ponudbo v celoti normalizirati. OPEC in vladi v Rijadu ter Moskvi se na Reutersovo povpraševanje o nedeljskem srečanju niso odzvale.
Venezuelska proizvodnja se še dolgo ne bo opomogla, je za Reuters ocenil eden od virov iz OPEC+. Venezuela razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, a je njena proizvodnja upadla zaradi let slabega upravljanja in sankcij. Združene države so v začetku leta aretirale predsednika Nicolasa Madura, Trumpova administracija pa spodbuja ameriške naftne družbe k naložbam v državo. Po ocenah analitikov venezuelanska nafta še nekaj časa ne bo občutneje vplivala na globalno ponudbo.
