Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu obstoječe stanje na enotnem trgu EU označila za “fragmentacijo na steroidih” in napovedala načrt za poglobitev notranjega trga z roki do leta 2028. Govor je bil uvod v tretji Antwerpenski industrijski vrh, ki ga je zvečer gostilo antwerpsko pristanišče, ter v četrtkovo neuradno zasedanje Evropskega sveta v belgijskem gradu Alden Biesen, ki ima na dnevnem redu eno samo temo: konkurenčnost.
“27 različnih finančnih sistemov, vsak s svojim nadzornikom. Več kot 300 mest za trgovanje po vsej Uniji. To je fragmentacija na steroidih,” je po navedbah Reutersa dejala von der Leyen pred poslanci v Strasbourgu. “Potrebujemo en velik, globok in likviden kapitalski trg.” Primerjala je z ZDA, ki imajo en finančni sistem, en kapitalski trg in peščico finančnih središč. Marca bo Komisija voditeljem predlagala skupni načrt za enotni trg z jasnimi roki do leta 2028. Osrednji predlog je 28. režim oziroma “EU Inc”, prostovoljen nabor pravil za podjetja, ki bi veljal po vsej Uniji in ne bi bil vezan na nobeno posamezno državo.
Kot poroča AFP, je von der Leyen pozvala tudi k prednosti evropskih podjetij pred tujimi konkurenti na strateških področjih. “V strateških sektorjih je evropska prednost nujen instrument, ki bo prispeval h krepitvi evropske proizvodne baze,” je dejala, a dodala, da enotna rešitev za vse sektorje ni primerna. Francija pod vodstvom Emmanuela Macrona vodi ta prizadevanja, medtem ko nekatere članice, med njimi Švedska, svarijo pred protekcionizmom.
Na industrijskem vrhu so predstavniki podjetij in panožnih združenj, združeni v Antwerpenski deklaraciji, od voditeljev zahtevali manj zapleteno in bolj predvidljivo zakonodajo. Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev je sporočilo, da avtomobilska industrija zaposluje več kot 13 milijonov ljudi in je največji zasebni vlagatelj v raziskave ter razvoj v EU. Evropska podjetja za birokratske stroške porabijo skoraj toliko kot za raziskave in razvoj, je opozorila von der Leyen.
Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da notranje ovire na enotnem trgu delujejo kot 45-odstotna carina na blago in 110-odstotna carina na storitve. Upraviteljica sklada Kristalina Georgieva je v nedavnem govoru v Leuvnu evropski finančni sistem, razdeljen na 27 nacionalnih delov z “lenimi denarji”, pozvala k “globokemu regulativnemu čiščenju”.
Italija in Nemčija pritiskata v isto smer. Kot poroča Euronews, sta premierka Giorgia Meloni in kancelir Friedrich Merz na dvostranskem vrhu prejšnji mesec postavila avtomobilsko industrijo v središče evropske politike, zahtevala manj pravil in bolj pragmatičen pristop k podnebni regulaciji. Komisija je v letu 2025 predstavila šest omnibusnih paketov poenostavitev, ki posegajo v trajnostno poročanje podjetij, skrbno preverjanje dobavnih verig, zeleno taksonomijo in ogljični mehanizem na meji. Delovni program Komisije za leto 2026 je po ocenah analitikov najbolj deregulacijski v zgodovini EU: od 47 načrtovanih pobud se jih 25 osredotoča na poenostavitve.
Slovenska podjetja bi poenostavitve občutila takoj. Večina izvoznikov je tesno vpeta v dobavne verige nemške in avstrijske industrije, zlasti avtomobilske. Znižanje regulativnih stroškov v EU bi razbremenilo tudi srednja in mala podjetja, ki jih dodatne nacionalne zahteve ob prenosu evropskih direktiv — tako imenovano “gold-plating” — nesorazmerno obremenjujejo. A pretirano popuščanje pri okoljskih in socialnih standardih bi lahko ogrozilo podjetja, ki so v trajnostno preobrazbo že vložila.
Četrtkov vrh v Alden Biesnu bo preizkus, koliko od tega so voditelji pripravljeni dejansko sprejeti. Von der Leyen je povedala, da je načrt A doseči dogovor vseh 27 članic, a je prvič odprto napovedala tudi načrt B: okrepljeno sodelovanje med tistimi državami, ki želijo napredovati hitreje. Gre za mehanizem iz Lizbonske pogodbe, ki zahteva najmanj devet članic in je bil do zdaj uporabljen le redko, nazadnje za 90 milijard evrov vreden paket vojaške pomoči Ukrajini, iz katerega so se decembra izključile Madžarska, Slovaška in Češka.
V Alden Biesen prihaja tudi Mario Draghi, nekdanji predsednik ECB in avtor odmevnega poročila o evropski konkurenčnosti. V govoru na univerzi v Leuvnu pred dobrim tednom je pozval k “pragmatičnemu federalizmu” in opozoril, da Evropa ne more več biti “gospodarski velikan in politični palček”. Kot poroča Chatham House, med analitiki prevladuje skepsa, da bodo voditelji Draghijeve priporočke tokrat sprejeli bolj resno kot doslej.
