Skupno premoženje svetovnih milijarderjev je lani doseglo novo rekordno raven, hkrati pa se je še poglobila vrzel med najbogatejšimi in ostalim prebivalstvom. Na to ob robu zasedanja svetovne politične in gospodarske elite v Davosu opozarja mednarodna humanitarna organizacija Oxfam, ki v najnovejšem poročilu naraščajoče bogastvo najbogatejših označuje kot resno politično tveganje.
Po podatkih Oxfama se je skupno premoženje milijarderjev v enem samem letu povečalo za 16,2 odstotka in doseglo 18.300 milijard ameriških dolarjev (15, 7 bilijona evrov). Organizacija opozarja, da takšna koncentracija bogastva nima več zgolj ekonomskih, temveč vse bolj tudi neposredne politične posledice.
“Vse večja vrzel med bogatimi in preostalim prebivalstvom ustvarja politični primanjkljaj, ki je zelo nevaren in dolgoročno nevzdržen,” je poudaril izvršni direktor Oxfama Amitabh Behar.
Več kot 3000 milijarderjev in več moči kot kadarkoli
Leto 2025 je po podatkih Oxfama prelomno tudi zato, ker je svet prvič v zgodovini presegel mejo 3000 milijarderjev. Na samem vrhu lestvice ostaja Elon Musk, prvi mož Tesle in SpaceX, a bistveno sporočilo poročila ni v imenih, temveč v razmerjih.
Dvanajst najbogatejših posameznikov na svetu ima po oceni Oxfama skupaj več premoženja kot polovica najrevnejšega svetovnega prebivalstva, torej več kot štiri milijarde ljudi. Takšna koncentracija bogastva po mnenju organizacije spodkopava temeljna načela demokracije, saj omogoča vpliv, ki presega volilne procese in institucionalne mehanizme nadzora.
Denar po navedbah Oxfama vse pogosteje kupuje tudi politično moč. Organizacija izpostavlja primere najbogatejših posameznikov, ki prek lastništva medijev in digitalnih platform neposredno vplivajo na javno mnenje in politične razprave. Jeff Bezos je prevzel časnik The Washington Post, Musk pa je po prevzemu družbenega omrežja X (nekdanji Twitter) dobil neposreden vpliv na globalni javni diskurz.
Politike, ki pospešujejo koncentracijo bogastva
Oxfam del odgovornosti za pospešeno bogatenje najbogatejših pripisuje tudi političnim odločitvam, zlasti v Združenih državah Amerike. Organizacija v poročilu izrecno omenja politike ameriškega predsednika Donald Trump, ki so po njihovih ocenah dodatno okrepile položaj najpremožnejših.
“Ukrepi Trumpovega predsedovanja, vključno s spodbujanjem deregulacije in spodkopavanjem pravil o večji obdavčitvi podjetij, so koristili najbogatejšim po svetu,” navaja Oxfam. Po njihovem mnenju to ni zgolj ameriški problem, temveč globalni trend, saj davčna konkurenca med državami in šibek nadzor nad kapitalom ustvarjata okolje, v katerem se bogastvo vse hitreje kopiči na vrhu.
Objava poročila ob srečanju v Davos ni naključna. Prav Davos po mnenju Oxfama simbolizira razkorak med globalno elito in večino svetovnega prebivalstva. Medtem ko politični in poslovni voditelji razpravljajo o prihodnosti sveta, se realni vpliv na odločitve vse bolj seli k tistim, ki razpolagajo z največjim kapitalom.
Preberite več:
Oxfam zato poziva k sistemskim spremembam, kot je strožja obdavčitev premoženja, večja transparentnost lastništva in učinkovitejši nadzor nad vplivom kapitala na politiko. Brez teh ukrepov bi se lahko demokratične institucije po njihovem opozorilu znašle v položaju, ko ne bodo več sposobne uravnotežiti moči med kapitalom in državljani.
