Evropska unija je po večletnih prizadevanjih sprejela spremembo pravil o označevanju medu. Od 14. junija 2026 bo moral vsak kozarec medu na evropskih trgovskih policah navajati točno državo porekla. Splošne oznake tipa “mešanica medu iz držav EU” odpadejo.
Za slovensko čebelarstvo je to eden najpomembnejših regulatornih prebojev v zadnjih desetletjih. Pobuda je prišla iz Slovenije, natančneje s strani Čebelarske zveze, nato pa jo je podprla država in jo skozi štiri različne ministre uspešno potisnila do cilja v Bruslju.
Kot poroča 24ur, je Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, spremembo označil za največji uspeh slovenskega čebelarstva. Dodal je, da multinacionalke niso navdušene nad obveznostjo točnega označevanja, kar pravzaprav pove vse o tem, zakaj je bila takšna regulacija dolgo blokirana.
Vsak drugi kozarec je ponarejen
Čebelarji opozarjajo, da je danes na evropskem trgu vsaj polovica medu ponarejenega ali vsaj zavajajoče označenega. Poceni med s Kitajske ali Ukrajine, zmešan z manjšim deležem evropskega, je pod splošno oznako porekla brez težav prišel na police supermarketov in se prodajal po cenah, ki domačim čebelarjem niso dosegljive.
Nova pravila tega ne bodo preprečila v celoti, bodo pa potrošniku dala orodje za odločitev. Ko bo na kozarcu pisalo “Kitajska, Ukrajina, Španija”, bo kupec vedel, kaj kupuje, in se bo sam odločil.
Zbornica vidi precedens za meso in klobase
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek je ob tej priložnosti opozoril na širši potencial spremembe. Podobna logika označevanja bi po njegovem mnenju morala veljati tudi za mesne izdelke, klobase in druge sestavljene prehranske proizvode, kjer sestavine prihajajo iz različnih držav. Meso v klobasi iz nemške tovarne je pogosto romunsko ali brazilsko, a tega na embalaži danes ni treba pisati.
Slovenija ima na področju medu že dolgo uveljavljeno kulturo neposredne prodaje. Osem odstotkov slovenskih kupcev med kupuje neposredno od čebelarja, kar je v evropskem kontekstu izjemno visok delež. Toda za preostanek trga in za potrošnike drugod po EU je junijska sprememba konkreten korak k preglednosti, ki jo je prehranska industrija uspešno odlagala dlje, kot bi bilo potrebno.
