Padci do treh odstotkov na evropskih borzah, Wall Street omilil izgube po napovedi o Hormuški ožini

Evropske borze so v četrtek doživele najhujši dan od začetka iranskega konflikta. Vseevropski STOXX 600 je zaprl z 2,76-odstotnim padcem, nemški DAX je popustil za tri odstotke, francoski CAC 40 za 2,3 odstotka, britanski FTSE 100 pa za dva odstotka, poroča Yahoo Finance. Delnice bančnih velikanov UniCredit, ING, Santander in Intesa Sanpaolo so se pocenile za več kot štiri odstotke, Schneider Electric in Airbus pa sta oba padla za 4,5 odstotka. Pritisk je prišel z dveh strani naenkrat; štiri centralne banke so obrestne mere pustile nespremenjene, a jih pospremile z opozorili o naraščajoči inflaciji, Iran pa je v noči na četrtek z raketami napadel katarsko industrijsko mesto Ras Laffan, največji izvozni terminal za utekočinjeni zemeljski plin na svetu.

Cene evropskega zemeljskega plina so po napadu na Ras Laffan poskočile za 25 odstotkov na več kot 68 evrov za megavatno uro, kar je najvišja raven v treh letih, navaja Euronews. ECB in Bank of England, o katerih odločitvah smo podrobno poročali v ločenih člankih, sta inflacijske napovedi občutno zvišali. Trgi so po odločitvah začeli stavljati na zvišanja obrestnih mer v evrskem območju še letos. Britanski zapisniki MPC, objavljeni na spletni strani Bank of England, opozarjajo, da utegnejo posredni učinki višjih energetskih cen potisniti inflacijo na Otoku do 3,5 odstotka v tretjem četrtletju.

Wall Street je dan začel globoko v rdečem. Brent je zjutraj znova poskočil nad 113 dolarjev za sodček, S&P 500 pa je padel za več kot odstotek. Popoldne je izraelski premier Benjamin Netanjahu po poročanju Bloomberga sporočil, da Iran ne more več bogatiti urana ali izdelovati balističnih raket, in napovedal, da bo vojna krajša kot mnogi pričakujejo. Izrael je obenem potrdil, da pomaga ZDA pri odpiranju Hormuške ožine. Ameriška nafta WTI je po rednem trgovanju padla pod 95 dolarjev za sodček. S&P 500 je dan zaključil z zmernim 0,22-odstotnim padcem pri 6.610 točkah, Dow Jones pa je pri 46.021 točkah oddal 204 točke oziroma 0,44 odstotka. Indeks malih podjetij Russell 2000 je dan celo končal v zelenem, z 0,65-odstotnim dobičkom.

Zlato je v četrtek izgubilo skoraj šest odstotkov in padlo na 4.613 dolarjev za unčo, srebro pa je v določenem trenutku trgovanja izgubilo več kot 12 odstotkov. Padec je sprožila okrepitev dolarja po jastrebovskem Fedovem signalu v sredo, kombinirana s prisilnimi likvidacijami na terminskih trgih. O dogajanju na trgu plemenitih kovin bomo podrobneje poročali v ločenem članku. V petkovo jutro se zlato giblje okoli 4.712 dolarjev, po podatkih LiteFinance.

Micron Technology, ki je v sredo po zaprtju borze objavil četrtletne rezultate s 23,86 milijarde dolarjev prihodkov, je v četrtek kljub temu padel za 3,8 odstotka. Po poročanju Barron’s so vlagatelje prestrašili visoki načrti kapitalskih vlaganj v infrastrukturo za umetno inteligenco, čeprav je portfeljski upravljavec Gabelli Funds Hendi Susanto ocenil, da je delnica ob pričakovanih dobičkih med 40 in 50 dolarji na delnico “močan nakup”. FedEx je po zaključku četrtkovega trgovanja po navedbah Bloomberga dvignil celoletno napoved. Prve prijave za nadomestilo za brezposelnost so medtem v tednu do 14. marca padle na 205.000, kar je 8.000 manj od tedna prej in pod pričakovanji analitikov, poroča CNBC.