Več kot 30 milijard frankov. Toliko švicarska podjetja in kmetije vsako leto izgubijo zaradi birokratskih ovir, kaže nova študija, ki so jo ta teden v Bernu predstavili štirje veliki gospodarski združenji. Če bi alpska država pred desetimi leti začela odpravljati nepotrebno birokracijo, bi bil BDP na prebivalca danes za pet odstotkov višji.
Študijo sta pripravila baselsko svetovalno podjetje BSS in nemški inštitut ifo, naročilo pa jo je gospodarsko združenje economiesuisse. Kot piše švicarski Blick, raziskava zajema tudi posredne učinke: nerealizirane ustanovitve podjetij in preložene naložbe.
Obseg problema je velik. V preteklem parlamentarnem mandatu so zakonodajalci spremenili ali na novo ustvarili 203 zakonov in odlokov. Na polovici sedanjega mandata se ta trend nadaljuje. Skupni regulativni stroški po ocenah švicarskega obrtniškega združenja dosegajo kar 80 milijard frankov letno.
“Gospodarstvo potrebuje takojšnje razbremenitve,” je v Bernu poudaril Christoph Mäder, predsednik economiesuisse. Združenje zahteva popolno digitalizacijo stikov med podjetji in državo, prekinitev novih trajnostnih regulacij ter premislek o okoljskih in energetskih pravilih.
Tu pa je še drug problem. Pretirano administriranje trenutno zaposli ekvivalent več kot 55.000 zaposlenih za polni delovni čas. To so ljudje, ki namesto ustvarjanja vrednosti izpolnjujejo obrazce in sledijo predpisom. V času vse hujšega pomanjkanja kadrov bi razbremenitev te delovne sile pomenila pomembno olajšanje za celotno gospodarstvo.
Po mednarodnih merilih Švica sicer ne stoji slabo. V primerjavi s povprečjem držav OECD ima relativno malo birokracije. Mäder pa tega argumenta ne sprejema. “Moramo se končno zbuditi, sestopiti z visokega konja in objektivno pogledati relevantne konkurenčne lokacije,” je dejal za Tages-Anzeiger. Skandinavske države, kot sta Švedska in Danska, ter baltska Estonija so pri digitalizaciji že daleč pred Švico.
Vlada je sicer že avgusta naročila ministrstvom, naj pripravijo predloge za poenostavitve. Za združenja to ni dovolj. Zahtevajo konkretne ukrepe do konca mandata leta 2027.
Predsednik kmetijskega združenja Markus Ritter je bil še bolj neposreden. Stopnjo regulacije je označil za “komaj še vzdržno”. Predpisi po njegovih besedah obremenujejo kmetijske družine in jim jemljejo manevrski prostor.
Za Slovenijo je švicarska razprava poučna. Tudi pri nas se podjetja pritožujejo nad administrativnimi bremeni. In če lahko bogata in učinkovita Švica prizna, da zaostaja za nordijskimi državami, je to spodbuda za kritičen pogled na lastne prakse.
Ali je mogoče švicarsko naklonjenost podrobnemu predpisovanju uskladiti z ambicijami po večji produktivnosti? Odgovor zaenkrat ni jasen. Sporočilo gospodarstva pa je: čas za ukrepanje je zdaj.
