Industrijska proizvodnja je bila februarja za 2,5 odstotka nižja kot pred letom. V predelovalni dejavnosti je sicer prišlo do prve rasti na letni ravni po juliju lani, a slika po posameznih panogah ostaja razpršena. Nekatere panoge rastejo, druge tonejo, pravi (v svojih tedenskih zapisih) glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc.
Februarja je proizvodnja v predelovalni dejavnosti na mesečni ravni zrasla za 3,2 odstotka. To je najvišja mesečna rast v zadnjih 27 mesecih. Na letni ravni je bila v prvih dveh mesecih leta vseeno za odstotek nižja kot v enakem obdobju lani.
Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov, kamor spadajo zdravila, letala ter elektronski in optični izdelki, je bila v prvih dveh mesecih za 8,7 odstotka nižja kot lani. Vzrok je predvsem visoka osnova. Lani je bila rast proizvodnje zdravil na začetku leta izrazita. Januarja letos je sledil silovit padec, za petino, februarja pa okrevanje za skoraj pet odstotkov.
Srednje visoko tehnološki proizvodi, kot so kemični izdelki, električne naprave in motorna vozila, so upadli za 0,8 odstotka. Srednje nizko tehnološki proizvodi so ostali na enaki ravni kot lani. Rast se nadaljuje le pri nizko tehnološko zahtevnih proizvodih, kjer od začetka leta 2025 znaša okrog dva odstotka.
Oblačila edina z izrazito rastjo
Po posameznih panogah je slika še bolj razgibana. Proizvodnja oblačil je v prvih dveh mesecih zrasla za tretjino. Sledijo druge raznovrstne predelovalne dejavnosti z rastjo za četrtino, proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov ter tiskarstvo z rastjo za desetino, stroji in naprave ter živila pa z rastjo okrog 7,5 odstotka.
Na drugi strani je papirna industrija zabeležila padec za petino. Proizvodnja drugih vozil in plovil je upadla za šestino, kemična industrija pa za desetino. Rudarstvo se je skrčilo za 30 odstotkov.
Energetika in rudarstvo vlečeta navzdol
K skupnemu padcu industrijske proizvodnje je prispevala tudi manjša aktivnost v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Slednja je bila nižja za tretjino.
Merjeno po namenskih skupinah je proizvodnja proizvodov za vmesno rabo upadla za 6,6 odstotka. Energenti so se znižali za šestino, surovine za 3,7 odstotka. Proizvodi za široko rabo so upadli za štiri odstotke, proizvodi za investicije pa so zrasli za desetino.
Podatki razkrivajo industrijo v prehodu, saj je rast prisotna predvsem pri strojih in napravah, padec pa v panogah, ki so odvisne od izvoza in mednarodnih dobavnih verig. Papirna in kemična industrija sta pod pritiskom že več mesecev. Oblačilna industrija je izjema, a predstavlja premajhen delež, da bi obrnila trend.
