Pasivno upravljanje denarja podjetja stane dva odstotna boja letno

Ameriška podjetja bi lahko z učinkovitejšim upravljanjem denarnih sredstev zaslužila za milijone dolarjev več letno, opozarja najnovejša študija podjetja Clearwater Analytics. Razlika v donosnosti med dinamično in pasivno strategijo upravljanja likvidnosti znaša kar dva odstotna boja na letni ravni.

Podjetja, ki aktivno prilagajajo razporeditev svojih denarnih sredstev, so od leta 2023 naprej dosegla povprečno letno donosnost 5,5 odstotka, medtem ko so tista z bolj pasivnim pristopom dosegla le 3,5 odstotka. Pri podjetjih, ki razpolagajo s stotinami milijonov dolarjev prostih sredstev, ta razlika predstavlja znatne zneske.

“Petdeset bazičnih točk, pomnoženih s stotinami milijonov dolarjev, pomeni dodatno prožnost in večje rezerve proti inflaciji, ki jo povzročajo carinske dajatve,” pojasnjuje Matthew Vegari, vodja raziskav pri Clearwater Analytics.

Analizirani so bili trije osnovni načini upravljanja denarnih sredstev: najpogosteje podjetja sredstva plasirajo v sklade denarnega trga, kratkoročne državne obveznice ali kombinacijo obojega. Donosnost teh instrumentov je tesno povezana z referenčno obrestno mero ameriške centralne banke, kar pomeni, da vsako gibanje Feda neposredno vpliva na donose podjetij.

Ameriška centralna banka je oktobra letos drugič v tem letu znižala obrestne mere, kar je še povečalo pomen aktivnega upravljanja likvidnosti. Hkrati je Fed napovedal konec zmanjševanja svoje bilančne vsote, saj se pogoji likvidnosti na denarnem trgu že zaostrujejo.

Raziskava prihaja v času, ko se podjetja soočajo z vztrajno inflacijo in negotovostjo na trgu dela, obenem pa ostajajo stroški kapitala visoki. Vse to pritiska na načrte zaposlovanja in poslovne rezultate. Dodatno skrb povzroča neobičajno velika razdeljenost med člani odbora Feda glede prihodnje poti obrestnih mer, kar otežuje napovedovanje in načrtovanje.

Za finančne direktorje je zato ključnega pomena, da svoja sredstva razporejajo skladno z načrtovanimi spremembami obrestnih mer. Tisti, ki vztrajajo pri eni sami strategiji ne glede na tržne razmere, tvegajo, da bodo njihova prosta sredstva prinašala bistveno nižje donose od mogočih.

Vprašanje, kako relevantna je ta ugotovitev za slovenska podjetja, ostaja odprto. Evropska centralna banka prav tako spreminja obrestne mere, načela učinkovitega upravljanja likvidnosti pa so enaka na obeh straneh Atlantika. Razlika je morda v tem, da ameriška podjetja tradicionalno posvečajo upravljanju denarnih sredstev več pozornosti kot evropska.