Finančni ministri Nemčije, Italije, Španije, Portugalske in Avstrije so v skupnem pismu komisarju za podnebje Wopkeju Hoekstri pozvali Evropsko komisijo, naj uvede davek na višek dobička energetskih družb, ki profitirajo od vojne v Iranu. Ljubljana med podpisnicami ni, čeprav je edina članica EU, ki je zaradi iste krize uvedla racioniranje goriva in na bencinske servise poslala vojaške cisterne.
V pismu, datiranem 3. aprila in objavljenem dan pozneje prek objave španskega ministra Carlosa Cuerpa na omrežju X, se ministri sklicujejo na solidarnostni prispevek iz leta 2022, s katerim je EU po začetku ruske invazije na Ukrajino obdavčila približno 28 milijard evrov presežnih dobičkov v industriji fosilnih goriv, poroča Euronews. Tokrat zahtevajo širši instrument s trdnejšo pravno podlago, usmerjen predvsem v velike multinacionalne naftne družbe, vključno z dobički, ustvarjenimi v tujini.
“Komisija bi morala hitro razviti podoben prispevni instrument na ravni EU, utemeljen na trdni pravni podlagi,” so zapisali ministri, po poročanju tiskovne agencije AP. Prihodki od davka bi po njihovem predlogu financirali začasne ukrepe za razbremenitev potrošnikov in zajezitev inflacije, brez dodatnega pritiska na proračune držav članic. “To bi tudi poslalo jasno sporočilo, da morajo tisti, ki imajo koristi od posledic vojne, prispevati k zmanjšanju bremena za širšo javnost,” so dodali.
Cena nafte Brent je od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja poskočila z okrog 70 na več kot 100 dolarjev za sod. Iran je dejansko zaprl Hormuško ožino, skozi katero je pred vojno dnevno plulo okrog 130 tankerjev. EU večino nafte in plina sicer uvaža iz držav zunaj Perzijskega zaliva, a rastoče globalne cene vseeno udarijo po podjetjih in gospodinjstvih.
Slovenija ima za tak poseg že pripravljeno orodje. Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE) iz decembra 2022 predvideva solidarnostni prispevek v višini 80 odstotkov od osnove, izračunane kot razlika med obdavčljivim dobičkom v posameznem letu in povprečnim dobičkom iz štirih prejšnjih let, zvišanim za petino. Veljal je za leti 2022 in 2023. Reaktivacija zakona ali sprejetje novega pa ni del trenutnih načrtov. Vlada namesto tega pripravlja interventni zakon z ukrepi na področju gospodarstva, energetike, prehranske varnosti in kmetijstva, ki naj bi šel v parlamentarno obravnavo še pred oblikovanjem nove vlade po marčevskih volitvah.
Gospodarska zbornica Slovenije od Ljubljane medtem zahteva ravno obratno: znižanje obdavčitve energentov, zlasti trošarin. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po srečanju z GZS konec marca dejal, da se morajo na najhujše scenarije pripraviti preventivno, ukrepi pa bi lahko bili podobni tistim iz leta 2022.
Ministri v pismu ne navajajo niti predlaganega zneska niti družb, ki bi bile obdavčene. Hans Stegemen, glavni ekonomist banke Triodos, je za Euronews ocenil, da je obdavčitev vojnih dobičkov v razmerah, ko kriza ustvarja presežne profite neposredno na račun gospodinjstev, samoumevna.
