Pet evropskih sektorjev kljub bližnjevzhodni krizi ohranja dvomestno letošnjo rast

Indeks STOXX Europe 600 je v prvem tednu marca izgubil 5,6 odstotka vrednosti, kar je bil najhujši tedenski padec od aprila lani. Napadi na Iran, zaprtje Hormuške ožine in skok cene nafte nad 100 dolarjev za sod so v dveh dneh izbrisali več kot 600 milijard evrov tržne kapitalizacije evropskih podjetij, poroča Bloomberg. A pet sektorjev je kljub šoku ohranilo dvomestno rast od začetka leta, in noben od njih ne dolguje uspehov vojni ali nafti.

Podatki družbe AllianzGI za prvi kvartal potrjujejo, da so telekomunikacije od januarja do sredine marca pridobile 15 odstotkov, komunalne storitve 12, osnovni viri pa 18 odstotkov. Bloomberg dodaja, da so v najslabšem tednu edino energetske delnice zaključile v zelenem, a že teden pozneje, 12. marca, so vodstvo pri okrevanju prevzeli kemijski in komunalni sektorji.

Nemška SAP, z 235 milijardami dolarjev tržne kapitalizacije največje evropsko tehnološko podjetje, je med padcem v začetku marca ostala trdno zasidrana. Njeni prihodki niso vezani ne na cene nafte ne na potrošniško razpoloženje, temveč na prehod podjetij v oblak in uvajanje umetne inteligence. Analitiki investicijske banke Goldman Sachs menijo, da je evropski tehnološki sektor “relativno poceni” glede na ameriške konkurente. SAP izstopa z že četrto zaporedno četrtletje dvomestne rasti prihodkov iz oblačnih storitev, podjetje pa zdaj s platformo Joule gradi nov vir prihodkov. V letu 2025 so prihodki zrasli za 11,5 odstotka.

Nizozemski ASML, peto največje polprevodniško podjetje na svetu s 569 milijardami dolarjev vrednosti, ima dejanski monopol na opremo za EUV litografijo. Brez nje taiwanski TSMC, korejski Samsung in ameriški Intel ne morejo proizvajati najnaprednejših čipov. Bank of America je sredi marca zvišala ciljno ceno delnice na 1.886 dolarjev, UBS pa je potrdil priporočilo za nakup. Kitajski proizvajalci čipov sicer pozivajo k razvoju domače alternative, a analitiki po poročanju agencije Reuters ne pričakujejo verodostojne konkurence pred letom 2030.

Danski Novo Nordisk je decembra lani z odobritvijo prve oralne tablete GLP-1 za hujšanje s strani ameriške agencije FDA odprl povsem nov segment. Po oceni analitičnega podjetja Morningstar je delnica podcenjena in trguje z 21-odstotnim diskontom glede na ocenjeno pošteno vrednost. Eli Lilly je na ameriškem trgu vrednoten s količnikom cena/dobiček 50, Novo Nordisk pri komaj 13, dividendni donos pa znaša 3,9 odstotka. Tekma med obema velikanoma v segmentu oralnih zdravil proti debelosti, ki jih po svetu potrebuje več sto milijonov ljudi, se odvija povsem neodvisno od bližnjevzhodne krize.

Telekomunikacijski sektor, ki je letos pridobil 15 odstotkov, se je izkazal za enega od najbolj zanesljivih zatočišč na evropskih borzah. Obrambne delnice so po začetnem skoku 2. marca že dan pozneje izgubile skoraj 3 odstotke. Telekomi so tedaj ohranili stabilno rast, ker povpraševanje po podatkovnih storitvah in infrastrukturi za podatkovne centre ni vezano na ceno surove nafte. Deutsche Telekom, Orange in Telefonica imajo predvidljive denarne tokove iz naročnin. Analitiki banke UniCredit telekomunikacije uvrščajo med sektorje z najboljšimi obeti za preostali del leta 2026.

Komunalne storitve so po začetnem padcu 4,4 odstotka 3. marca hitro okrevale in do konca drugega tedna marca znova vodile med najuspešnejšimi sektorji. Goldman Sachs je sektor konec leta 2025 nadgradil zaradi naraščajočega povpraševanja po električni energiji za podatkovne centre. Borzni analitik Alberto Gandolfi je opozoril, da je poraba elektrike v Nemčiji letos zrasla za odstotek, v Italiji za 1,5 in v Španiji za 4 odstotke. Po 15 letih upadanja je ta obrat “izjemno pomemben za obeti prihodkovne rasti v panogi”, je ocenil Gandolfi. Analitiki družbe Morningstar kot podcenjeno in privlačno delnico v tem sektorju izpostavljajo britansko podjetje National Grid.

Evropske banke, ki so bile v letu 2025 s 65-odstotnim letnim donosom najboljši sektor na celotnem trgu STOXX 600, so med iransko krizo začasno izgubile največ, in sicer 4,3 odstotka v enem samem dnevu. A njihov zagon iz leta 2025 poganjajo višje obrestne mere, val prevzemov in združitev ter rekordni dobički. Commerzbank je februarja sporočila rekordni operativni dobiček 4,5 milijarde evrov in napovedala, da bo čisti dobiček v letu 2026 verjetno presegel prvotni cilj 3,2 milijarde. UniCredit, ki vodi prevzemna pogajanja z Banco BPM in nemško Commerzbank, po oceni Goldman Sachsa nudi 29 odstotkov potenciala rasti. UniCredit in Barclays sta po šoku v le nekaj dneh v celoti nadomestila izgube.

Glavni evropski strateg družbe Morningstar Michael Field ocenjuje, da je kombinacija nizke in stabilne inflacije, obrestnih mer pri 2 odstotkih in postopno naraščajočega BDP “ugodna za evropske delnice v letu 2026”. Valuacije v sektorjih potrošniških defenziv, tehnologije in zdravstva so po njegovih besedah “posebej privlačne”. Podjetja z jasnimi gonili rasti ohranjajo svojo privlačnost, medtem ko naložbe, občutljive na ceno energije, trpijo.