Po podatkih Statističnega urada (SURS) je plačna vrzel med moškimi in ženskami v Sloveniji oktobra lani znašala 5,0 odstotka. To pomeni, da so ženske v povprečju zaslužile 95 odstotkov bruto plače za plačano uro moških. Čeprav je razlika relativno majhna, so plačne neenakosti med spoloma še vedno prisotne in najbolj izrazite v določenih panogah.
Po mednarodno primerljivi metodologiji izračuna plačne vrzeli med spoloma je bila največja plačna vrzel v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer so ženske prejemale kar 22,5 odstotka nižje plače kot moški. Sledijo zdravstvo in socialno varstvo z 17,1-odstotno razliko. Nasprotno pa so ženske v povprečju prejemale višje plače kot moški v treh panogah: oskrba z vodo in ravnanje z odpadki (−11,8 %), promet in skladiščenje (−10,0 %) ter gradbeništvo (−8,4 %).
Plače in plačna struktura
Povprečna bruto plača za plačano uro je znašala 12,98 evra, pri moških 13,28 evra, pri ženskah pa 12,61 evra. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih je bila 2.339,76 evra, pri moških 2.420,15 evra in pri ženskah 2.242,22 evra. Polovica zaposlenih je prejela manj kot 1.983,91 evra bruto plače.
Najvišje povprečne plače so bile v osrednjeslovenski regiji, najnižje pa v primorsko-notranjski. V javnem sektorju so bile plače višje kot v zasebnem, pri čemer so moški v javnem sektorju zaslužili povprečno 2.924,72 evra bruto, ženske pa 2.492,78 evra.
Neto plače in starostne skupine
Zaposleni so v povprečju prejeli 1.486,13 evra neto plače (moški 1.528,13 evra, ženske 1.435,18 evra). Najnižjo neto plačo so imeli zaposleni med 15. in 24. letom (1.077,98 evra), najvišjo pa starejši od 65 let (1.726,83 evra). V tej starostni skupini so ženske celo prejemale višjo povprečno neto plačo kot moški.
Čeprav je slovenska plačna vrzel med spoloma med najnižjimi v Evropi, ostajajo razlike v določenih sektorjih in regijah izrazite. To kaže na potrebo po nadaljnjih ukrepih za spodbujanje enakosti in odpravo diskriminacije na trgu dela.
